V naši komisiji so bili dr. Diallo (anesteziologinja), dr. Brucan (CIIM interna) in dr. Vidmar (pediater intenzivist).
Praktični smo vsi opravljali na otroški intenzivi in sicer smo morali aspirirati tubus. Zgledalo je pa tako, da nam je sestra prej pokazala, nato pa bila zraven in nam točno govorila, kaj naj delamo, dr. Vidmarja pa takrat vsaj pri meni sploh ni bilo zraven.  Seveda smo vsi naredili. Potem pa nas je dr. Vidmar kar vprasal- kolega je dobil disociativni šok (opisan v EPLS), jaz pa kardiogeni šok v perinatalnem obdobju. Seveda sem si po zaslugi že opisanega podobnega vprašanja na medenem srcu to pogledala in znala. Najprej kaj je perinatalno obdobje (traja od začetka 2. porodne dobe do dopolnjenih 7 dni starosti), kardiogeni šok v tem obdobju pa večinoma nastane zaradi srčnih hib. Pa sva pristala na srčnih hibah in mi je dal primer- zdrav novorojenček gre domov iz porodnišnice, čez 5 dni pa pride v bolnico s kardiogenim šokom, zakaj. Odgovor je koarktacija aorte, ker dekompenzira takrat, ko se zapre Botallov vod (BV). Če je koarktacija preduktalna, teče kri po BV iz pljučne arterije v aorto. Drug primer bi bil transpozicija velikih arterij. Takojšnja terapija je kisik in intraosalna pot (vprašal me je, kaj bi naredila, če bi me klicali k takem otroku domov), sicer pa prostaglandini za ohranjanje odprtega BV in operacija. Kako lahko ugotoviš, da ima otrok koarktacijo aorte Tipaš femoralne pulze, ki so slabše tipni kot desni brahialni (če je koarktacija preduktalna), in slišiš šum zadaj na hrbtu. Tudi če ne znaš, ni prehude panike.
Oživljanje me je imel dr. Bručan- lutka je bila v VF, sem morala samo enkrat defibrilirati, pol je šla pa v asistolijo, sem pa morala povedat, katera zdravila bi dala pa pač masirati. Na koncu sem pa mogla intubirat (z introduktorjem) pa pokazat, kje se posluša, če si res zadel trahejo. ;) 3 minute pa je blo konc.
Vprašal me je pa, če so supraventrikularne tahikardije lahko kdaj življenje ogrožujoče. In seveda mu jaz postrežem z WPW ob AF in dekompenzacijo ob že bolnem srcu ob PAF ali SVT, on pa meni, kolegica, odgovor na to vprašanje bi bil NE. Potem sva pa debatirala o zdravilih, ki jih ne smeš dat pri WPW (sem bila sama kriva)- ne smeš dajat zdravil, ki upočasnijo prevajanje preko AV vozla, daš pa lahko amiodaron ali lidokain. Naslednje vprašanje je bilo maligne ekstrasistole. To so ventrikularne ekstrasistole, ki so 1. polimorfne (izvirajo iz več fokusov), 2. vezane (več kot 3 vezane je že VT), 3. pogoste (več kot 30 v minuti), 4. fenomen R na T (depolarizacija v refraktarni dobi lahko sproži VF) in 5. ob svežem infarktu, ko impulz zaokroži okrog mrtvine- izvirajo v LV, so bolj nevarne kot tiste, ki izvirajo iz DV, in imajo lastnosti desnokračnega bloka. Tega zadnjega seveda nisem imela pojma, pa mi je on lepo razložil. Je ful prijazen gospod, tako da se ni treba ničesar bat. Je pa CIIMovec, tako da sprašuje tudi AKS, ipd.
Dr. Diallo mi je pa dala primer poškodovanca, ki je padel iz lestve in je imel kombiniran hemoragični in nevrogeni šok (to sem sklepala iz nizke srčne frekvence, ki je bila 70/min). Pač moraš it po AcBC, imobilizirat vratno hrbtenico, ipd. Morala sem ji povedat, katera zdravila bi dala za intubacijo (ketamin, midazolam in leptosukcin pa dozo zadnjega). Tudi ona je super nice. Druge je vprašala tudi opekline.

Vso srečo vsem pa res ni panike- trema te mine med praktičnim, potem se pa samo malo pogovoriš s komisijo. V naši skupini smo bili štirje in vsi naredili brez težav.