| Datoteka | Velikost |
|---|---|
 vnetja_srednjega_usesa.doc | 106 kB |
- imunskega stanja gostitelja (zdravi ljudje prebolijo vnetje v kratkem času in brez zapletov, pri imunsko oslabljenem organizmu pa ga spremljajo številni zapleti),
- virulence povzročitelja (izredno virulentni mikroorganizmi lahko povzročijo hude nekrotizirajoče otitise s silovitim potekom - hemolitični streptokok),
- anatomskih različic v zgradbi organa (določajo, kako se bo vnetje razvijalo) in
- načina zdravljenja.
Povzročitelji (streptokok, stafilokok, pnevmokoki in virusi) pridejo v srednje uho po tubi iz vnetega nazofarinksa ali nosa. Hematogena vnetja nastanejo pri infekcijskih boleznih, zelo redka je okužba skozi poškodovan bobnič.
AKUTNA VNETJA
Po poteku razdelimo vnetja srednjega ušesa v gnojna in kataralna.
Kataralno vnetje je najblažja oblika vnetja sluznice srednjega ušesa in je posledica slabe prevodnosti tube pri akutnih okužbah nazofarinksa. Sluznica je vnetno infiltrirana, nabrekla, hiperemična, pri hujšem vnetju se lahko zaradi seroznih eksudacij nabira tekočina. Evstahijeva cev je zaradi otekle sluznice zaprta in tako zrak ne more več prehajati v bobnično votlino. Zaprti zrak se resorbira, bobnič pa se uboči. To obliko vnetja imenujemo timpanični hidrops.
Simptomi: občutek napetosti v glavi, naglušnost in pri eksudativni obliki šumenje. Ko vnetje napreduje, se pojavijo bolečine. Če se tekočina nabira dalj časa, se bobnič, ki postane rdečkast, zadebeljen in izgubi trikotni odsev, boči v sluhovod.
Zdravljenje: Zdravimo z antibiotiki, ki jih bolniku vkapavamo v nos. Pomagajo tudi topli obkladki. Ko akutno vnetje mine, tube prepihamo, da izravnamo zračni tlak in omogočimo normalno delovanje ušesa. Sluh ostane neprizadet.
Gnojna vnetja povzročajo virulentni mikrobi. Sluznica je vneta in hiperemična v vsem srednjem ušesu in votlem delu mastoida. Oteklino spremlja najprej serozni izcedek, ki se nato spremeni v gnojnega. Zaradi kopičenja gnoja se bobnič boči v sluhovod, lahko tudi nekrotizira in se spontano predre. Gnoj se izliva v sluhovod, kjer kožo draži in vname.
Simptomi:: Bolnik se zelo slabo počuti, ima visoko temperaturo, bolita ga glava in uho. Sluh je oslabljen zaradi prevodne naglušnosti, v ušesu šumi, na pritisk je občutljiv tudi mastoid.
Zdravljenje mora biti zelo odločno. Čimprej poskušamo dobiti antibiogram za ciljano zdravljenje, pred tem pa dajamo velike količine širokospektralnih antibiotikov. Čistimo sluhovod, če je bobnič predrt, vkapavamo antibiotik tudi v sluhovod. Kadar je bobnič zelo izbočen, ga prerežemo; s tem je omogočeno zadostno iztekanje gnoja, zmanjša se bolečina in naglušnost.
Posebnosti akutnega vnetja srednjega ušesa pri dojenčku in malem otroku
Tuba auditiva pri novorojenčku, dojenčku in majkhnemu otroku je kratka, široka, odprta in leži skoraj vodoravno. Pnevmatični sistem senčnice še ni razvit. Imunski sistem za zadostno obrambo proti povzročiteljem še ni dovolj razvit. Zaradi teh razlik ima akutno vnetje poseben klinični potek z večjo možnostjo zapletov in resnejšo napovedjo.
Pri dojenčkih in novorojenčkih je vnetje srednjega ušesa precej pogosto. Pri novorojenčku in dojenčku prevladujejo splošni simptomi, ko pa otrok odrašča, so lokalni znaki vedno bolj izraziti. Akutno vnetje srednjega ušesa pri otroku ponavadi spremlja vnetje nosu in žrela. Spremljajo ga prebavne težave in možna dehidracija. (Velika mečava je vdrta, koža suha, otrok je brez teka in hujša.) Temperatura je povišana. Bobnič je brez odseva, moten, včasih rožnat ali rdeč, s perforacijo ali obložen z gnojem. Področne bezgavke so povečane in boleče.
Napredovanje bolezni lahko vodi v nevrotoksični sindrom. Dojenček ima močno povišano temperaturo, hude prebavne motnje. Koža je nagubana, sivkasta in brez napetosti. Okolica ga ne zanima, okončine so hipotonične ali pa je ekscitiran.
Pri malih otrocih opazimo splošna znamenja, poleg tega tudi rožnat bobnič pri kataralnem vnetju, pri gnojnem pa je bobnič rdeč, mesnat ali izbočen.
Zdravljenje: Še pred izvidom antibiograma dajemo penicilin, potem ustrezen antibiotik. Ušesne kapljice z antibiotiki dajemo samo, če je bobnič predrt ali narejena paracenteza. Dajemo še kapljice za anemizacijo rinofaringealne sluznice in antipiretike ter pazimo na primerno prehrano. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša, mora dojenček v bolnišnico zaradi rehidracije, če je potrebno, pa napravimo tudi paracentezo. Potrebne so krvne preiskave (SR, L), rentgenski pregled pljuč in rentgensko slikanje senčnice. Pri ponavljajočih vnetjih je včasih potrebno odstraniti nebnici ali žrelnico.
Posebne oblike akutnih vnetij pri nalezljivih boleznih
1. Akutno hemoragičnobulozno vnetje srednjega ušesa
Pogosto se pojavlja pri influenci (H. influenzae) Zaradi toksične okvare žilja in ekstravazacije vidimona bobniču značilne mehurčke, izpolnjene s serozo in krvjo. Enake spremembe so tudi na koži zunanjega sluhovoda. Po nekaj dneh mehurčki počijo in iz ušesa priteče serozno-krvav izcedek.
Če pride do sekundarne okužbe z bakterijo (Streptococcus pneumoniae), lahko bolezen poteka fulminantno in vodi do zapletov (pareza facialisa, draženje labirinta, meningitis).
Zdravljenje: kot pri gnojenem akutnem otitisu; zdravljenje osnovne bolezni
2. Hudo gnojno vnetje srednjega ušesa, ki spremlja škrlatinko in ošpice
To je hematogeno nastalo vnetje, za katerega je značilna destruktivno nekrotično vnetje, velike predrtine bobniča, nekroza slušnih koščic, smrdljiv gnojni izcedek in mastoiditis. Tako huda oblika je danes redka (cepivo proti ošpicam, antibiotično zdravljenje škrlatinke).
3. Mukozno vnetje srednjega ušesa
Povzroča ga Pneumococcus mucosus (tip III ), lahko tudi drugi povzročitelji ob splošnem slabem stanju bolnika (diabetes, TBC, nedohranjenost, starost). Poteka počasi, z blagimi bolečinami v ušesih, občutkom zamašenosti in slabšim sluhom. Po dobrem tednu postane mastoideus boleč na pritisk.
Bobnič je rahlo hiperemičen, izcedek je zmeren ali odsoten. Sluh se slabša in bolnik se slabo počuti. Povišana je tudi sedimentacija in število levkocitov. Na RTG sliki se vidi zasenčenje celične struktire mastoideusa. Pogosti so endo- in ekstrakranialni zapleti.
Zdravljenje je dolgotrajno. Damo širokospektralne antibiotike v velikih odmerkih, vitamine in okrepčila. Potrebno je zdravljenje osnovne bolezni in občasna RTG kontrola mastoideusa, včasih je nujno kirurško zdravljenje.
Antibiotiki in akutno vnetje srednjega ušesa
Glede na podatek, da bolezen v 80 mine sama (v 7 – 14 dneh), sklepamo, da antibiotično zdravljenje ni potrebno. Vendar se le to vseeno predpisuje, saj z njim občutno zmanjšamo število (nevarnih) zapletov in pospešimo zdravljenje.
Za enostavne epizode akutnega vnetja je zdravilo izbire amoksicilin (po. 10 dni), alternativno azitromicin (po. 5 dni). Če po 72 h zdravljenja simptomi (vročina, iritabilnost, bolečina) ne izginejo, napravimo timpanocentezo (terapevtski učinek: zmanjšamo tlak in bolečino; diagnostično: dokaz povzročitelja) ali pa enostavno zamenjamo antibiotik. V ožji izbor pridejo amoksicilin-klavulanat, TMP-SMX, eritromicin-sulfisoksazol, cefaklor. Timpanocentezo opravimo posebej pri visoko rizičnih osebah (imunokomprimitirani, intrakranialne komplikacije, novorojenčki). V primeru alergije na penicilin uporabimo TMP-SMX ali eritromicin-sulfisoksazol. Kot profilaksa prideta v poštev sulfasoksazol in amoksicilin.
KRONIČNA VNETJA SREDNJEGA UŠESA
Gre za trajno perforacijo bobniča z ali brez trajnih sprememb v srednjem ušesu. Vnetje je lahko dolgotrajno ali poteka v ponavljajočih zagonih. Posledice ostanejo tudi po zdravljenju.
Bobnič lahko perforira v pars tensa, pars flaccida ali ob robu. Pri prvem tipu je prognoza najugodnejša. Bolezensko stanje je zelo pogosto.
Etiologija - Najverjetneje se razvije v določenih okoliščinah iz akutnega vnetja. Dejavniki, ki k temu prispevajo pa so: biološka slabost sluznice, slabo pnevmatiziran mastoid, zmanjšana imunološka odpornost organizma, zelo virulenten povzročitelj, ponavljajoča akutna vnetja, nepravilno ali nezadostno zdravljena akutna vnetja, slaba prehodnost ali zaprtje Evstahijeve cevi, mehanična travma, toplotne ali kemične opekline, blast poškodbe. Vsi etiološki dejavniki še niso znani.
Patogeneza : Gre za infiltracijo sluznice z vnetnim eksudatom. Kasneje se razrašča granulacijsko tkivo in pojavi se fibroza.
Simptomi in znaki : Večinoma poteka brez bolečin ali kakšnih posebnih splošnih težav. Značilen je izcedek iz ušesa in naglušnost.
Oblike vnetja:
Serozno kronično vnetje srednjega ušesa
Najpogostejša oblika. V sluznici močna vnetna infiltracija in fibrozne spremembe. Bobnič perforira centralno, nikoli do roba. Ostali bobnič je tenak in moten. Gnojnoserozni izcedek, prevodna naglušnost. Otoskopski izvid značilen. Endokranialni zapleti redki. Zdravljenje: če je vzrok infekcija, je zdravljenje tudi antibiotično. Sicer operativno - timpanoplastika. Pogoj zdravo notranje uho in primerna prevodnost Evstahijeve cevi. Sicer se opravi le toaleta.
Kronično kostno gnojno vnetje srednjega ušesa
Simptomi in znaki dosti bolj izraženi. Bolečine v ušesu, glavobol. Naglušnost je huda, prevodna; včasih kombinirana. Vnetne spremembe so ne le v sluznici, tudi na koščenih stenah bobnične votline, na slušnih koščicah, v antrumu. Značilna je obrobna perforacija bobniča in smrdljiv gnojni izcedek. Otoskopsko so vidni polipi, ki se širijo v sluhovod; gre za granulacijsko tkivo. Zdravimo operativno. Pogosto je potreben kožni reženj, ker je precej bobniča uničenega. Če operacija ni indicirana, se opravi le toaleta.
Holesteatom srednjega ušesa - posebna oblika kostnega vnetja srednjega ušesa.
Benigni tumor. Vnetni ali nevnetni. Primarni ali sekundarni. Sestavljen je iz matriksa in holesteatomske gmote. Uničuje okolišnjo kost. Bolnik slabo sliši, šumi mu v ušesu in ima glavobol. Prevodna ali kombinirana naglušnost. Značilen otoskopski izvid. Zdravljenje je operativno, odstanitev prizadetih delov. Pogosto rekonstrukcija ni možna.
Adhezivni procesi kot posledica vnetij v srednjem ušesu
Vnetja v srednjem ušesu lahko zapuščajo trajne spremembe, za katere so značilni adhezivni procesi. Adhezije nastanejo kot posledica nepopolne resorpcije oziroma odstranitve izločka iz srednjega ušesa, ki se organizira. Lahko nastanejo po zabrazgotinjenju perforacij, ki so nastale zaradi vnetja in poškodbe. Vzrok je lahko tudi stenoza ali popolna obliteracija faringotimpalne tube.
Otoskopija pokaže bled, moten, močno vbočen bobnič, s posebej izraženim stranskim odrastkom kladivca, stria mallearis je skrajšana, odsev je bled ali ga sploh ni. Tuba ni prehodna. Bobnič je zadebeljen, zabrazgotinjen, brazgotine so včasih kalcinirane, njegova gibljivost je zmanjšana.
Bolnik slabše sliši, v ušesih mu šumi, včasih piska, poka, sicer pa je brez drugih težav. Preiskava sluha nam pokaže naglušnost, značilno za srednje uho. Na rentgenski sliki mastoida vidimo zavrto pnevmatizacijo.
Konservativno zdravljenje, prepihovanje tube, kateteriziranje in bužiranje so skoraj vedno brez uspeha. Boljši uspeh zdravljenja predstavljajo kirurške metode, sprostitev bobniča z odstranitvijo brazgotin v bobnični votlini in z morebitno obnovo svetline tube. Izid operacije je vedno negotov, zato je pomembnejše preprečevanje bolezni.
ZAPLETI PRI VNETJIH SREDNJEGA UŠESA
A - EKSTRAKRANIALNI ZAPLETI
1.¸akutno vnetje bradavičnika (mastoiditis acuta)
To je akutno gnojno vnetje pokostnice in kosti pnevmatičnih celic v bradavičniku. Nastane kot zaplet akutnih gnojnih vnetij srednjega ušesa, ponavadi po drugem tednu akutnega vnetja. Redkeje tudi pri poškodbah mastoida.
Najbolj izraženo subjektivno bolezensko znamenje je bolečina v predelu bradavičnika, ki je hujša ponoči in ob pritisku, predvsem v predelu planum mastoideum in na apeksu. Bolnik ima občutek kljuvanja in šumenja, pride lahko tudi do prevodne naglušnosti. Izzvana bolečina pri mastoiditisu nastane zaradi ostitičnega procesa, zato jo moramo ločiti od bolečine, ki spremlja vsako akutno vnetje srednjega ušesa in je posledica vnetja sluznice mastoidnih celic (mastoidismus). Bolnik ima zvečano telesno temperaturo, sedimentacijo in število levkocitov.
Pregled: iz zunanjega sluhovoda se izceja gnoj, pisotna je oteklina bradavičnika (zaradi vnetja pokostnice ali vdora gnoja pod njo), včasih uhelj štrli ali je odmaknjen navzdol.
Otoskopska slika je značilna za akutno gnojno vnetje srednjega ušesa. Bobnič je zadebeljen, mesnat, obrisi so zabrisani. Če je predrt, je perforacija v napetem delu; skoznjo vidimo izliv gnoja. V primeru močno razvitega mastoiditisa lahko spuščena zgornja koščena stena zunanjega sluhovoda prekriva pregled.
Nujna je rentgenska slika mastoida – vidimo uničenje medceličnih pregrad bradavičnika. Slika je zaradi gnoja v celicah bolj motna v primerjavi z zdravo stranjo.
Pogosto bolezenska znamenja niso tako izrazita. Takrat govorimo o prikritem mastoiditisu (mastoiditis latens).
Napredovanje procesa: gnoj odrine pokostnico. Nastane subperiostalni ognojek. Na planum mastoideum in nad ličnico se oblikujejo abscesi. Redko se gnoj širi po senčnici proti vrhu piramide, za kar pa je prvi pogoj močna pnevmatizacija. Lahko se razvije petrositis z značilno klinično sliko - gnojnim vnetjem srednjega ušesa, nevralgijo n.trigeminusa in paralizo n.abducensa. V primeru, da se gnoj širi proti notranji strani vrha bradavičnika, se absces oblikuje znotraj ob mišici obračalki - Bezoldov absces.
DD: Pomembno je, da ločimo med mastoiditisom in tvorom v zunanjem sluhovodu (furunculuc meatus acustici externi). Pri tvoru je prisotna naglušnost le, če je zunanji sluhovod popolnoma zaprt. Proces je omejen na vezivnohrustančni del zunanjega sluhovoda, bobnič ni patološko spremenjen. Tudi na rentgenski sliki ni vidnih bolezenskih sprememb. Bolečina se pojavi pri potegu za mečico in pri pritisku na tragus, ne pa tudi na planum mastoideum.
Zdravljenje: Akutni mastoiditis zdravimo kirurško. Opravi se mastoidektomija – odstranitev vseh celic v bradavičniku in drenaža nastale votline.
Poleg tega dajemo bolniku 10 dni antibiotike.
Pri dojenčkih in malih otrocih: V bradavičniku je od celičnega sistema razvit le antrum. Zato imenujemo gnojno vnetje srednjega ušesa, ki je zajelo tudi ta predel, antritis.
Splošna znamenja so močneje izražena: povišana temperatura, sedimentacija in levkociti. Otrok nima teka, hujša. Glavo drži pomaknjeno na stran obolelga ušesa.
Klinična slika in zdravljenje enako kot pri odraslih.
2. okvare obraznega živca
So drugi najpogostejši zaplet akutnega vnetja srednjega ušesa. Pareza se lahko pojavi hkrati z akutnim vnetjem in nastane zaradi toksičnega nevritisa oz. zaradi edema živca. Ko vnetje preneha, preide. Pareza v drugem tednu ali kasneje nastane zaradi pritiska izločka v prefacialisovih kanalih ali pa ostitičnega procesa v mastoidu. Tako nastala pareza je indikacija za mastoidektomijo. Pareza lahko nastane tudi kot zaplet kroničnega vnetja, predvsem pri holesteatomu, kjer bolezenski proces pritiska na živec. Živec je potrebno razbremeniti - operativno.
3. vnetje labirinta (labyrinthitis otogenes)
Je najresnejši eksokranialni zaplet akutnih in kroničnih vnetij srednjega ušesa. Pri akutnem vnetju srednjega ušesa je vnetje labirinta lahko posledica toksičnega draženja labirinta ali neposrednega vdora mikrobov. Pri kronični ostitični obliki (predvsem pri holesteatomu) se vnetni proces širi v notranje uho zaradi uničenja labirintne kapsule. Do vnetja labirinta lahko pride tudi zaradi širjenja okužb pri operativnih posegih na ovalnem okencu ter pri zlomih piramide; redkeje zaradi hematogenega širjenja okužb in okužb iz mening.
Vnetje labirinta je lahko akutno ali kronično. Ločimo: serozno vnetje (ki je najpogostejše; v labirintu je sterilen eksudat, ki je posledica draženja iz okolice), gnojno vnetje in nekrotično vnetje, ki je zelo redko. Kadar je prizadet celoten labirint, govorimo o razširjenem vnetju, kadar le del o zamejenem.
Znamenja: Značilna znamenja vnetja labirinta so: vrtoglavica, izguba ravnotežja, naglušnost na obolelem ušesu, bruhanje, nistagmus, zvišana temperatura, glavobol. Za prepoznavo bolezni je potrebno upoštevati anamnezo in otoskopski izvid; predvsem znamenja draženja oz. uničenja ravnotežnega in slušnega organa.
Zdravljenje: Serozni labirintitis zdravimo z velikimi odmerki antibiotikov. Druge oblike zdravimo kirurško. Ponavadi zadošča mastoidektomija, podprta z velikimi odmerki antibiotikov.
B - ENDOKRANIALNI ZAPLETI
1. ekstraduralni ognojek (abscessus extraduralis)
Je najpogostejši. Leži med kostjo in duro v srednji ali zadajšnji lobanjski kotanji in nastane kot posledica akutnega mastoiditisa ali širjenja kroničnega kostnega vnetnega procesa do dure. Povzroča vztrajen glavobol ter enake znake in simptome kot akutno ali kronično vnetje srednjega ušesa, redko žariščne znake možganske okvare. Preiskave likvorja za diagnozo niso koristne, dostikrat pa je moč bolezen odkriti šele med operacijo, pri kateri najdemo absces ter prav do dure bolezensko spremenjeno kost.
Zdravljenje je kirurško (odstraniti ostitično kost, duro razkriti do zdravega) in antibiotično, prognoza pa dobra.
2. subduralni ognojek (abscessus subduralis)
Med trdo in mehkima možganskima ovojnicama. Je nevarnejši. Povzroča splošna znamenja -zvišanje telesne temperature, sedimentacije in števila levkocitov, glavobol in znake draženja mening, pridružijo pa se lahko tudi žariščni znaki - afazija, epileptični napadi, hemiplegija. V motnem likvorju so povečani število celic in beljakovine. Tudi to stanje pogosto odkrijemo šele med operacijo, ko najdemo fistulo, ki vodi v subduralni prostor.
Zdravljenje je kirurško (drenaža abscesa) in antibiotično. Potrebno je odstraniti vzrok abscesa.
3. vnetje in tromboza sigmoidnega sinusa
(thrombophlebitis et thrombosis sinus sigmoidei) - pogost zaplet, ki se razvije zaradi širjenja ostitičnega procesa proti endokraniju, kar vodi v vnetje stene sinusa, lahko pa ostitični proces neposredno zajame sinus. Na vneti steni sinusa nastane strdek. Če kri odplavi del strdka, pride do septikemije in gnojnih zasevkov po telesu, zlasti v pljučih.
Bolnik s trombozo sinusa je zelo prizadet: ima zvišano temperaturo, glavobol, trese ga, če se strdek širi proti bulbusu jugularne vene, nastane na vratu v predelu te žile vidna in na pritisk zelo boleča oteklina. Včasih pa daje perisinualni absces in tromboza sigmoidnega sinusa skromnejše znake in šele operacija pokaže znake sprememb na sinusu (stena tromboziranega sinusa je namreč drobno zrnata in ne gladka, manj prožna, pri formiranem trombu toga in trda).
Otoskopsko so vidne spremembe kot pri vnetju srednjega ušesa, ki je povzročilo vpletenost sigmoidnega sinusa, rentgensko pa opazimo bodisi uničenje celičnega sistema ob sinusu bodisi nobenih značilnih sprememb.
Z ustreznim antibiotičnim in kirurškim zdravljenjem je moč to nekdaj v visokem odstotku smrtno bolezen pozdraviti. Potrebno je izločiti vse vnetne spremembe na kosti in mehkih tkivih in odkriti sigmoidni sinus vse do njegove površine ter ga odpreti, če med operacijo pri punkciji ugotovimo, da je tromboziran in strdek seveda odstraniti. Če sega globoko v jugularno veno, jo je treba podvezati, s čimer preprečimo nadaljni razsoj, in sicer pod izlivom facialne vene. Tudi slednjo je potrebno podvezati, da onemogočimo razsoj v kavernozni sinus.
4. gnojni otogeni meningitis (meningitis otogenes purulenta)
Huda, a redka komplikacija. Vzrok je širjenje gnojnega akutnega ali kroničnega vnetja iz srednjega ušesa proti endokraniju, kar pogojujeta visoka virulentnost povzročiteljev (najpogosteje streptokoki, stafilokoki ali pnevmokoki) in zmanjšana obrambna sposobnost organizma. Bljuvanje, glavobol, opistotonus, visoka telesna temperatura, bradikardija in motnje zavesti dajejo za meningitis prepoznavno klinično sliko, diagnozo pa potrdi predvsem lumbalna punkcija. Likvor je moten, pritisk zvišan, prav tako število celic, vendar povzročiteljev v njem ne najdemo vedno.
Kirurško in z velikimi odmerki antibiotikov lahko bolezen pozdravimo. Potrebno je operativno odstraniti vzročni bolezenski proces.
5. otogeni ognojek malih in velikih možganov (abscessus otogenes cerebelli in cerebri)
Je posledica kroničnih procesov. Najprej se razvije akutni encefalitis, ki mu sledi latentna stopnja s somnolenco in evforijo (bolezen lahko prezremo!), v tretji, manifestni stopnji pa so znamenja odvisna od lokalizacije in velikosti abscesa, kar določamo s pomočjo računalniške tomografije.
Poleg odstranitve procesa v srednjem ušesu je potrebno ognojek operativno odstraniti (včasih je dovolj že punktiranje) in bolniku dajati antibiotike v visokih odmerkih.
Praktičen primer:
v vašo splošno ordinacijo pride mama z dveletnim sinčkom, otroku gre kar naprej na jok, prijema se za ušeska. Mama pove, da ima vročino. Pred nedavnim je začel hoditi v vrtec, prej se je pazil pri babici.
Kaj pregledate
- mamo prosite naj otroka trdno drži in z otoskopom pogledate v ušeski, potegnete za ušesno mečico, pritisnete na tragus, pritisnete na mastoidni procesus
- pogledate tudi v žrelo
- potipate bezgavke
- (vzamete bris žrela in lahko tudi iz ušesk )
Kaj vidite
- bobnič ni lepo srebrno-siv, z odsevom, temveč pordel, morda celo opazite nekaj gnoja ali krvi
- žrelo je močno pordelo, vidite, da je anatomsko precej ozko
Kaj predpišete
- antipiretik v sirupu (npr. Lekadol)
- antibiotik v sirupu (npr. Hyconcil za 10 dni) - če sumiš na bakterijsko okužbo seveda (gnoj!)
- ušesne protivnetne kapljice, če je pridruženo vnetje zunanjega ušesa
- izpiranje noska s fiziološko raztopino, nato antihistaminik (npr. Claritine) v obliki nosnega spreja za zmanjšanje hiperemije in edema, za tretiranje rinofaringitisa lahko uporabimo tudi dekongestiv v obliki nosnih kapjic (npr. Flixonaze)
- analgetik (večinoma je že skupaj z antipiretikom)
Kaj naredite
- je potreben pregled pri ORL specialistu
(je potrebna paracenteza, aspiracija, Rtg mastoida, ima otrok bolezni, ki zmanjšujejo imunsko odpornost ali jemlje taka zdravila, ki bi lahko vplivala na večjo možnost komplikacij)
Ponavljujoča vnetja srednjega ušesa so (prav tako kot ponavljujoče se angine) indikacija za tonzilektomijo ( več od 6vnetij na leto).
Literatura:
1. Vinko Kambič: OTORINOLARINGOLOGIJA.; MK 1984, Ljubljana; pp.: 34 -55.
2. Walter Becker, Hans Heinz Naumann, Carl Rudolf Pfaltz: Ear, Nose, and Throat Diseases; Thieme 1994, New York; pp.: 85 - 117.
3. Internetne strani:
Antibiotics for Acute Otitis Media
(povzetek - RM Rosenfeld, JE Vertrees, J Carr et al. Clinical efficacy of antimicrobial drugs for acute otitis media: metaanalysis of 5400 children from thirty-three randomized trials. Journal of Pediatrics 1994 124: 355-67. )
http://www.jr2.ox.ac.uk/bandolier/band16/b16-3.html
Gurpreet S. Ahuja, MD; Josette Thompson, MD What role for antibiotics in otitis media and sinusitis VOL 104 / NO 3 / SEPTEMBER 1998 / POSTGRADUATE MEDICINE http://www.postgradmed.com/issues/1998/09_98/ahuja.htm
Efficacy of Antibiotics for Acute Otitis Media
http://www.aafp.org/afp/20000815/tips/9.html
Antibiotics for acute otitis media in children (Cochrane Review)Glasziou PP, Del Mar CB, Sanders SL, Hayem M (ABSTRACT) http://www.cochrane.org/cochrane/revabstr/ab000219.htm
Otitis Media
http://www.medinfo.co.uk/conditions/otitismedia.html
What are the guidelines for preventing recurrent acute otitis media
http://www.ucdmc.ucdavis.edu/health/a-z/78EarInfections/doc78preventrecur.html
What are the gudelines for treating otitis media with effusion
http://www.ucdmc.ucd avis.edu/health/a-z/78EarInfections/doc78effusiontreat.html