| Datoteka | Velikost |
|---|---|
 2005-01-17_porocilo.doc | 40 kB |
Vajo sem opravil v treh delovnih dneh med .......... in .............. pri mentorici ......................., specialistki pediatrije, v zdravstvenem domu .............. Tekom dela v ordinaciji sem spoznal tri različne načine dela, in sicer ambulantno kurativno delo, preventivo v otroški posvetovalnici ter sistematski pregled za osnovnošolce.
V kurativno ambulanto prihajajo predvsem otroci v spremstvu staršev, najde pa se tudi kakšen starejši, ki ima za osebnega zdravnika še vedno izbranega pediatra. Vse delo poteka po sistemu predhodnega naročanja. Pacienti se predhodno najavijo po telefonu in zdravniška sestra jim dodeli točno uro pregleda. Sestre vodijo posebno evidenco naročanja za vsako pediatrinjo posebej. Delo tako teče gladko, brez nepotrebnega čakanja in drenjanja v čakalnici. Nekateri pacienti se tega sistema ne držijo in prihajajo nenaročeni ter zahtevajo takojšen pregled. Takrat zdravniške sestre poskušajo najti prost termin med že naročenimi pacienti, kar pa je največkrat ob natrpanem urniku precej težko.
Delo zdravniške sestre obsega že prej omenjeno naročanje pacientov in sprejem le teh, priprava kartotek in morebitnih izvidov, po opravljenem pregledu pa natisnejo recepte, bolniške liste, naročilnice in podobno, ter dajo podrobna navodila glede nadaljnjega postopka in naslednjega obiska. Po potrebi zalagajo zdravnico s sterilnimi pripomočki za pregled.
V preventivni ambulanti pa zdravniške sestre poleg prej omenjenega opravljajo tudi določene meritve. V otroški posvetovalnici dojenčka stehtajo, izmerijo višino, izvedejo nekatere preizkuse iz Denver testa, s starši pa se pogovorijo o prehrani in negi otroka.
Na sistematskem pregledu je podobno, le da preverijo še vid in sluh, izmerijo krvni pritisk in pomagajo zdravnici pri cepljenju.
Čas, ki je potreben za pregled posameznega pacienta, se precej razlikuje med posameznimi primeri. Odvisen je od razloga, zakaj je pacient prišel v ambulanto (npr. diagnoza kožne spremembe je hitrejša in celoten pregled vzame manj časa kot pa diagnoza pri pacientu, pri katerem je potrebna še palpacija celotnega trebuha, napotitev in nato še pregled laboratorijskih izvidov in podobno), pa tudi od samega značaja pacienta. Na splošno pa zelo veliko časa preteče, preden zdravnik napiše vsa opažanja v kartoteko in napiše vse recepte, napotnice in podobno. Še posebej zamudno je pisanje receptov za AD-3 kapljice za otroke, ki jih dobivajo vsi med 3 meseci in 2 letoma starosti. Žal nefleksibilen sistem ne omogoča računalniškega tiskanja receptov tudi za zdravnike.
Na sistematskih pregledih je precej primerov debelušnih otrok. V tem primeru pediatrinja napiše obvestilo staršem in otroka napoti k izbranemu zdravniku v nadaljnjo obravnavo. Pred sošolci problema ne poudarja, saj so ti otroci ponavadi že brez tega v precejšnji zadregi in imajo težave s samopodobo. Drugače pa otrokom svetuje o pravilni prehrani, gibanju in zdravemu načinu življenja nasploh. Možno je, da otroka napotijo v Stično, kjer izvajajo poseben program za te otroke.
Za pomoč pri svetovanju in lažje razumevanje je na voljo več pripomočkov. Najprej se srečamo s plakati v čakalnici, ki opozarjajo na nekatere probleme, potem so organizirane posebne ure zdravstvene vzgoje, ki potekajo na šolah in v vrtcih, na voljo so zgibanke z nekaterimi nasveti in telefonskimi številkami za podrobnejše informacije, na voljo pa so tudi razne videokasete, knjige ter modeli, ki nazorno prikazujejo in pomembno pripomorejo k razumevanju določenega problema.
Praktična vaja v dispanzerju je bila zelo zanimiva. Še posebej sta me pritegnili raznolikost in dinamika dela. V času predkliničnega izobraževanja bi si želel še več podobnih izkušenj zunaj predavalnic.
V........, dne ...........................
Ime in priimek