Literatura: Katedra ima izjemno bogato opremljeno internetno stran,
tam je navedena vsa literatura, ki jo potrebujete, večino se da
natisniti. (Slajdi se sicer dobijo tudi v kopirnici na Onko.) Tam so
navedeni tudi nekateri članki, ki se jih dobi v kopirnici pri Štorklji
in knjiga, ki jo imajo v CMK. Priporočam, da si poleg obvezne
preberete tudi priporočeno literaturo. Če vam zmanjkuje časa, jo
izpustite, če ne, pa jo lahko preberete samo kot zanimivost. Na
Katedri sicer pripravljajo tudi svojo knjigo, zato svetujem, da jih
pred izpitom, sploh če ga boste delali šele v novem šolskem letu,
pokličete in povprašate po knjigi. Tajnica je prijazna, nič bati.

Učenje: dva tedna resno ali tri bolj sproščeno. Najbrž se da snov
naučiti tudi v krajšem času, vendar ne pozabite, da imate po pisnem
delu še OBVEZEN ustni del in da je treba snov (predvsem
epidemiologijo, kjer je veliko podobnih formul) razumeti. Sicer pa
zaenkrat še vedno velja, da imate na pisnem delu (ne pa tudi na
ustnem) lahko s sabo vso literaturo, ki ste jo uporabljali za študij.
Za natančnejše informacije preverite na internetni strani od katedre.

Izpit: Pisni traja 45 minut in ima 30 vprašanj, na katera odgovoriš s
kratko povedjo ali pa izbereš ustrezno trditev. Kot že rečeno, imate
lahko s sabo literaturo. Ne pozabite na kalkulator, ker so na izpitu
naloge, kjer je treba računati, cifre pa niso vedno okrogle. Skratka -
better safe than sorry. Ustni je slab teden po pisnem. Ob prihodu na
ustni izpit izveš oceno s pisnega in nato izvlečeš dva listka ter
odgovoriš na vprašanji. Datum za ustni izpit izveš na internetni
strani - razdelek Obvestila ali kličeš v tajništvo. Junija je na
ustnih spraševala samo doc. Zaletel-Kragljeva, vendar mislim, da se je
govorilo, da bo lahko spraševala tudi prof. Primic - Žakljeva.

Vprašanja: Na pisnem se vprašanja veliko ponavljajo, zato si z
Medenegasrca ali iz kopirnice pri Onko pridobite stara vprašanja. Na
ustnem sem sama dobila vprašanji: 1) Presejanja v Sloveniji (kaj to
je, kakšni so kriteriji za presejanje, katera presejanja obstajajo v
Slo, program ZORA) in 2) Območni ZZV (kje so, kaj je naloga, kakšen je
odnos do IVZ). Kolegica pred mano je imela: 1) Prevalenca in incidenca
(odnos med obema, definicija...) in 2) Vzajemnost in solidarnost (v
navezavi z zdravstvenim zavarovanjem). Vprašanja zahtevajo razumevanje
snovi in pregled nad njo ter povezovanje različnih področij.

Vaje: V nasprotju s splošnim mišljenjem vaje so pomembne, vsaj malo.
Na pisnem izpitu te lahko doletijo vprašanja o paliativni oskrbi
(spomnite se predavanja ob ogledu doma za starejše občane), naravnih
nesrečah (center na Igu) in na ustnem vprašanja o nalogah ZZV
(obiskali smo ga lani; blizu očesne klinike).

Ocenjevanje: na pisnem z lahkoto dobiš vsaj osem, če veš, kje v
zapiskih/kopijah imaš kaj napisano. Časa je dosti, vendar ne preveč.
Ustni izpit ni kompliciran, Zaletel-Kragljeva je zelo prijazna, da čas
za razmislek, ne dela scene, če se zmotiš in skratka res deluje kot da
je ustni namenjen samo zviševanju ocene. Za nikogar že nisem slišala,
ki bi mu na ustnem oceno (s pisnega dela) znižali, zato kar pogumno.
Izpit ni noben bav-bav, morda je celo najlažji od vseh izpitov, ki smo
jih opravili do sedaj.