Odvisnost kot bolezen družine
- Podrobnosti
- Predmet: Psihiatrija
- Kategorija: Literatura
- Napisal: dr. Zdenka Cebašek-Travnik
- Zadetkov: 3391
Značilnosti odvisnih družin
Ocena (diagnostika) odvisnih družin
Kdo potrebuje zdravljenje
Cilji zdravljenja za družine
Programi zdravljenja za družine
Posebne teme
Iztočnice
Odvisnost poteka v družinah (“to imajo v družini”)
Odvisne družine imajo nekatere skupne lastnosti
Težave povezane z odvisnostjo se odražajo pri vseh družinskih članih
Družine se privadijo (prilagodijo) na odvisnost
Zdravljenje mora vključevati celo družino
Kaj je odvisna družina
Družina, v kateri je vsaj en družinski član “z odvisnostjo”
Čeprav se na prvi pogled zdi, da se družine z odvisnostjo od alkohola razlikujejo od tistih, kjer je problematična psihoaktivna snov ilegalna droga, pa podrobnejša analiza dogajanja v družini pokaže presenetljive podobnosti.
Kaj se dogaja v odvisni družini
Znano je, da so za družino mnogo usodnejši tisti učinki psihoaktivne snovi, ki so neodvisni od njene kemične zgradbe.
Gre za posebna in dokaj specifična dogajanja znotraj družine, ki se praktično vedno odražajo tudi v stikih posameznih družinskih članov z zunanjim svetom.
Ocena odvisne družine
Zamenjava prednostnih nalog
Spremembe vrednot
Zvečano tveganje za nastanek bolezni in invalidnosti
Nasilje
Smrt in prezgodnje izgube
Zamenjava prednostnih nalog
Družina opušča svoje prednostne naloge (vzgoja otrok) in jih zamenjuje z dejavnostmi, ki so povezane z določeno PAS (alkohol, nikotin, druge droge, zdravila, …)
Spremembe so opazne pri vseh družinskih članih
Spreminjanje vrednot
Poštenost ---- majhne in velike laži
Odkritost ---- skrivnosti
Nasilje kot način reševanja napetosti
Opuščanje odgovornosti
Spremembe spolnega vedenja
Izpostavljenost tveganju
Nesreče
Promet
Delovno okolje
Bolezni in invalidnost
Vezane na določeno PAS
Zaradi dolgotrajnega stresa
Zaradi spremenjenega načina življenja
Odvisnost pri drugih družinskih članih
Izkušnja prezgodnjih izgub
Začasne (zaporna kazen, rejništvo, vzgojni dom, psihiatrična bolnica) ali pa
Trajne (smrt odvisne osebe).
Posebne vrste izgub predstavljajo tudi odhodi iz družine (beg od doma, ločitev, zgodnja nosečnost, šola ali služba daleč od doma, vojaška služba, verski poklici in podobno)
Vsaka izguba zbuja pri drugih družinskih članih hude občutke krivde in vodi do spremenjenih vlog v družini.
Prilagoditev družine na odvisnost
Odvisnost je kronična bolezen.
Odvisna oseba se zaradi narave bolezni upira konstruktivnim predlogom drugih družinskih članov, ki si želijo spremembo.
Odvisnost postane trajna lastnost družine, še posebej, če je prisotna že več generacij. Pri takih družinah opazimo nekakšno vdanost v usodo, ki sledi prepričanju, da se ne da ničesar spremeniti.
Prilagoditev na odvisnost postane tako popolna, da poskus zdravljenja predstavlja hujši stres kot odvisnost sama.
Prilagoditev družine na odvisnost
Partnerji in tudi drugi družinski člani postanejo “reševalci” (angl. enablers), ki kratkoročno pomagajo odvisni osebi (žena spravi pijanega moža v posteljo, telefonira v službo in prosi za dan dopusta, ker da je mož bolan), dolgoročno pa vzdržujejo odvisnost v družini.
“Reševalci” se posvetijo odvisni osebi in jo branijo pred kritičnimi pripombami in predvidenimi posegi zunaj družine, na primer na delovnem mestu. Na ta način podaljšujejo kroničnost bolezni, istočasno pa zapostavljajo druge pomembne naloge v družini.
Spremenjene vloge v družini
V obdobju prilagajanja na odvisnost pride tudi do spremenjenih vlog v družini.
Partner, ki sam ni odvisen od psihoaktivne snovi, prevzame tudi vlogo in s tem naloge odvisnega. Tako si naloži breme prevelike odgovornosti in obenem pridobi nesorazmerno veliko kompetenc.
V to igro se postopoma vključujejo tudi otroci, na primer tako, da preveč “pomagajo” ali pa delno oziroma v celoti nadomeščajo “manjkajočega” roditelja.
Prilagoditev družine na odvisnost
Menjavanje obdobij abstinence in rabe psihoaktivnih snovi (glede na to v kateri fazi je odvisna oseba )
Z vstopom odvisne osebe v določen vedenjski vzorec se skorajda istočasno spremeni tudi vedenje drugih družinskih članov.
Ker vsi obvladajo obe obliki vedenja, jih lahko tudi sami skonstruirajo (Na primer se do zdravljenca, ki se je nekoliko zamudil na poti iz službe, obnašajo tako, kot da bi ravnokar ponovno pil.)
To sposobnost prilagajanja lahko izkoristijo za provociranje recidiva, po drugi strani pa jo lahko uporabimo pri izvajanju družinske terapije.
Prilagoditev odvisne družine
Sprejemanje odvisnosti kot nespremenjlive lastnosti družine
Spremenjene vloge družinskih članov (otrok v vlogi očeta ali matere)
Skupno uživanje PAS
Vzdrževanje odvisnosti (zdravljenje je lahko zelo naporno):
Premočna povezanost z odvisno osebo
Sovražnost do odvisne osebe
Provociranje recidiva