Miti, zmotna prepričanja in resnice o odvisnosti od psihoaktivnih snovi
Zdenka Čebašek-TravnikMaja Rus Makovec
Epidemiologija - osnovni izrazi
prevalenca:
razmerje med številom primerov bolezni in celotnim številom prebivalcev določene populacije v izbranem časovnem obdobju (mesec, leto, življenje)
indikator za obremenitev javnega zdravstva v skupnosti
incidenca
število novih primerov bolezni glede na celotno število prebivalcev izpostavljenih tveganju za to bolezen
v določenem časovnem obdobju
indikator tveganja za bolezen
Epidemiologija ZDA - prevalenca
M Ž
Težave zaradi alkohola- 23,8 4,7
v življenju (Helzer et al, 1991)
Odvisnost od alkohola- 20,1 8,2
v življenju (Kessler et al, 1997)
Težave zaradi nedovoljenih 7,7 4,8
drog - v življenju (Anthony et al, 1991)
Odvisnost od nedovoljenih 9,2 5,9
drog - v življenju (Kessler et al, 1994)
Razlike moški - ženske; primerjamo lahko:
pričakovanja v zvezi s PAS
učinke in izbiro PAS
način rabe iste PAS
škodljivo delovanje PAS
nasilje ob rabi določne PAS (homicid, suicid, nasilje v družini)
komorbidnost
uspešnost zdravljenja
Pričakovanja v zvezi z rabo alkohola (Makela, Mustonen- Finska)
Ženske: alkohol jim pomaga pri reševanju medosebnih zapletov doma in v službi, po alkoholu so bolj optimistične in laže izražajo čustva (“funkcionalno”)
Moški: alkohol jim pomaga, da so bolj smešni in duhoviti, da se laže približajo ženskam (“hedonistično”)
Vsi smo odvisni od nečesa: od alkohola, nikotina, hrane, odnosov, računalnikov …
Odvisnost ali zasvojenost
Od česa ali od koga
Nekatere droge so nevarne, druge pa niso in jih je celo zdravo uživati v zmernih količinah
Z doslej znanimi metodami ni mogoče napovedati, pri katerih posameznikih že majhne količine PAS predstavljajo tveganje
Odgovorna raba drog naj bi bila tista, ki ne bi povzročala škode ne uživalcu, ne komu drugemu.
Nihče ne more vnaprej vedeti (oziroma predvideti), pri katerih količinah bo neka droga postala škodljiva zanj ali za druge.

(Nekatere) paciente je nespodobno spraševati o uživanju drog
Ali res lahko brez škode opustimo rutinsko diagnostiko rabe psihoaktivnih snovi 
Izbira in učinki psihoaktivne snovi
Tobak: ženske so manj hude kadilke, a se počutijo bolj odvisne kot moški
Alkohol: ženske so bolj občutljive in bolj izpostavljene škodljivim učinkom
Opioidi: ženske bolj občutijo analgezijo
Telesno nasilje je bolj povezano z zastrupitvijo z alkoholom kot s pitjem samim

Nasilje v družini
Od pacientov v terapiji zaradi nasilnega vedenja:
63 moških odvisnih od PAS v času terapije
93 moških bilo (ali je) odvisnih od PAS
Nasilje pogosto povezano z odvisnostjo od več snovi hkrati
Z napredovanjem odvisnosti se veča nasilno vedenje (“toleranca” raste)
DIAGNOSTIKA ODVISNOSTI od psihoaktivnih snovi
MKB-10: F10-F19 (F1x.2)
F10.2 alkohol
F11.2 opioidi
F12.2 kanabinoidi
F13.2 sedativi in hipnotiki
F14.2 kokain
F15.2 drugi stimulansi
F16.2 halucinogeni
F17.2 tobak
F18.2 hlapljiva topila

Škodljivo pitje - (škodljiva raba) alkoholnih pijač - (psihoaktivnih snovi)

MKB-10: F10.1

Vzorec pitja, ki povzroča okvare zdravja:
fizična (hepatopatija)
psihična (depresivna motnja)
Sindrom odvisnosti od alkohola - (psihoaktivnih snovi)
MKB-10: F10.2 (F10.x)
Znaki:
močna želja po alkoholu
alkohol - prioriteta
spremenjena toleranca
težave pri obvladovanju pitja
odtegnitveno stanje
vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam


DIAGNOSTIKA ODVISNOSTI PODOBNIH MOTENJ
Motnje nadzora impulzov
F50.0 Anorexia nevrosa
F50.2 Bulimia nevrosa
F50.4 Preobjedanje
F55 Zloraba snovi, ki ne povzročajo odvisnosti (analgetiki, odvajala)
F60.7 Odvisnostna osebnostna motnja
F63.0 Patološko hazardiranje

Komorbidnost
Škodljiva raba in odvisnost od PAS najbolj pogosta pri pacientih z bipolarno motnjo
Moški (z dvojno diagnozo) imajo večkrat shizofrenijo in poleg alkohola rabijo še druge PAS
24 moških s SOA ima veliko depresijo (3x toliko kot v celotni populaciji)
34 depresivnih pacientov ima SOA



Odvisnost je bolezen
Odvisnost ni bolezen,
kajti bolezen je nekaj, kar se posamezniku zgodi, odvisni pa si svojo motnjo povzročijo sami
(s svojo odločitvijo za uživanje droge in s svojim vedenjem)



Etiologija odvisnosti je biološka – torej odvisnosti lahko zdravimo z ustreznimi zdravili
Na nastanek odvisnosti vplivajo biološki, psihološki in sociološki dejavniki – zdravljenje mora biti celostno
Disfunkcija serotoninergičnega sistema -  podlaga () ali mehanizem nastanka () pri:
depresiji
odvisnosti od alkohola
z alkoholom spodbujeni agresivnosti
suicidalnosti
impulzivnosti
agresivnosti in
nasilju

Vloga serotonina

naj bi deloval kot zaviralec vedenja
zvišan nivo serotonina (pri živalih) zniža porabo alkohola
znižanje aktivnosti serotonina povezujejo s:
povečano agresivnostjo in impulzivnostjo
zgodnjim začetkom SOA pri moških
Kaj pričakujemo od SSSI pri F10.2
Zmanjšanje simptomov
Depresije
Anksioznosti
Zmanjšanje hrepenenja po alkoholu
Zmanjšanje porabe alkohola (idealno = abstinenca od alkohola)
Citalopram in zloraba alkohola
Vpliva na znake depresije in anksioznosti
Ni specifične interakcije (C in A)
Zmanjšuje hrepenenje po alkoholu
Znižuje porabo alkohola
Bolj učinkovit pri moških
Vseeno mi je, če malo pije, da le napreduje v psihoterapiji.
Abstinenca od PAS je pomembna pri vseh pacientih, vključenih v psihoterapevtsko obravnavo.

Pri bolnikih s psihozo res ni tako pomembno ali uživajo PAS, ker je njihov največji problem itak psihoza

Uživanje PAS pri bolnikih s psihozo bistveno vpliva na potek zdravljenja

Hkratna opustitev vseh PAS je prehuda obremenitev za pacienta. 
Opustitev vseh PAS poveča možnosti za vzdrževanje abstinence
Alkoholikov se ne splača zdraviti, saj kar naprej recidivirajo
Zdravljenje odvisnosti je uspešno - tudi v primerjavi z zdravljenjem somatskih bolezni:
sladkorna bolezen
hipertenzija
astma

Recidiv
definicije recidiva (lapse, relapse)
recidiv ene motnje pospeši recidiv druge motnje
z alkoholom povzročena depresija, anksioznost in motnje spanja prispevajo k povrnitvi depresivne motnje
znaki depresivnosti so vodilni vzrok za recidiv odvisnosti
Vprašanja za razmišljanje
Pri kolikšnem deležu depresivnih pacientov naredimo tudi diagnostiko v zvezi z rabo PAS

Ali se spremeni odnos terapevta (psihiatra) do depresivnega pacienta, ki je tudi odvisen od določene PAS
Vprašanja za razmišljanje
Katero bolezen (motnjo) bi morali začeti zdraviti najprej (depresivnost ali odvisnost)
Ali spol pacienta z dvojno diagnozo določa način naših terapevtskih intervencij
Ali spol terapevta vpliva na zdravljenje pacientov z dvojno diagnozo


naslov za sodelovanje
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik
Katedra za psihiatrijo
Zaloška 29
1110 Ljubljana

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.