Odvisnost - bolezen možganovodvisnost (medicinska klasifikacija), zasvojenost (sopomenka)
Ali je odvisnost bolezen

Ali je odvisnost duševna motnja, na katero lahko vplivamo s psihoterapijo

Ali je odvisnost nezdrav slog življenja, pri katerem se (odvisna) oseba po svoji volji odloča za prekomerno uživanje alkohola (in ne potrebuje nobene terapije)


V Sloveniji sprejeta doktrina zdravljenja odvisnosti od alkohola opredeljuje odvisnost kot bolezen.

Mednarodna klasifikacija bolezni v svoji 10. reviziji zelo jasno opredeljuje tudi odvisnost od psihoaktivnih snovi, na primer sindrom odvisnosti od alkohola F10.2 ali od opioidov F11.2.


Omenjene opredelitve odvisnosti kot bolezni so arbitrarne (dogovorne).

Dokazi, ki so jih v zadnjih letih objavili številni raziskovalci, vplivajo tudi na tiste, ki jim je bližji moralistični pogled na odvisnost.

Splošno o odvisnostih
Odkritja nevroloških in vedenjskih raziskovanj
Odkrili so mehanizme delovanja večine poznanih psihoaktivnih snovi in dokazali, da se pri odvisnosti aktivirajo specifične skupne možganske poti.
Aktivacija mezolimbičnega sistema je verjetno osnovni mehanizem, ki uživalce spodbuja k nadaljevanju uživanja droge (psihoaktivne snovi).

Odkritja nevroloških in vedenjskih raziskovanj
Ta mehanizem delovanja se sproži po jemanju vseh snovi, ki imajo potencial za nastanek odvisnosti.
Pomembno je tudi odkritje, da te novonastale možganske poti delujejo še dolgo po tistem, ko je odvisni prenehal uživati drogo.

NIDA Research Identifies Proteins That DirectFormation of the Brains Communication Circuits 
"Addictive drugs disrupt communication in the brain in part by altering the synapses," observes Dr. Jonathan Pollock of NIDAs Division of Basic Neurosciences and Behavior Research. "
"Identifying and fully understanding the contribution made by thrombospondins could make possible the development of thrombospondin-based therapies to act on synapses and reverse or control the effects of drug addiction or other neurologic disorders."
Christopherson, K.S., et al. Thrombospondins are astrocyte-secreted proteins that promote CNS synaptogenesis. Cell 120(3):421-33, 2005.


molekularni (nevrotransmiterji)
celični (zmanjšano število ali velikost nevronov in manjša gostota povezav med sosednjimi nevroni)
strukturalni (možgani alkoholikov so manjši, lažji in bolj skrčeni, posebno v predelu frontalnega korteksa)
funkcionalni (ugotovljeni z MRS, PET in SPECT).

Povezava med strukturo in funkcijo možganskih struktur ter vedenjem
Oškodovanost malih možganov vodi do težav z držo in ravnotežjem. Sledijo pogostejše poškodbe glave.

S funkcionalnimi preiskavami so dokazali, da je prekrvavitev frontalnega lobusa motena veliko prej, kot se pojavijo znaki skrčenja možganovine in upad kognitivnih funkcij.

Dobra novica: kognitivne funkcije in koordinacija gibov se vsaj delno izboljšajo po treh do štirih tednih abstinence, kar se vidi tudi po izboljšanju metaboličnih funkcij prizadetih možganskih predelov. Popravi se lahko tudi skrčenje. Prekrvavitev frontalnega predela možganov se vrne na normalo po približno štirih letih abstinence. Recidiv vse te procese ponovno obrne v negativno smer.


Te spremembe se nanašajo na:
presnovno dejavnost možganov,
razpoložljivost receptorjev,
ekspresivnost genov in
odzivnost na zunanje dražljaje.

Nekatere od teh dokazljivih kroničnih sprememb so specifične za določeno drogo, druge pa so skupne za več različnih drog. Slednje spoznanje se uporablja kot domneva za obstoj enotnega (možganskega) mehanizma nastanka odvisnosti.

Kako delujejo psihoaktivne snovi v možganih
Raziskovalci so prepoznali in klonirali glavne receptorje za vsako psihoaktivno snov, ki jo je mogoče zlorabljati. Odkrili so posamezne stopnje biokemičnih reakcij, ki sledijo aktivaciji receptorjev v celicah.
Določili so tudi skupino genov, ki so povezani z večjo nagnjenostjo k nastanku odvisnosti. Torej več kot dovolj dokazov za to, da je odvisnost kronična, ponavljajoče se bolezen, za katero je značilno impulzivno iskanje in uživanje droge.


Kdo bo postal odvisen od določene PAS
Zaenkrat ostaja še nepojasnjeno, kako pride do preskoka od običajnega uživanja droge do odvisnosti, vendar so raziskave že v teku.

Pomen spoznanja, da je odvisnost bolezen možganov
Spremenjena stališča do odvisnosti in odvisnih
Načrtovanje zdravljenja, ki naj bi ugotovljene bolezenske spremembe vrnilo v prvotno stanje ali jih kompenziralo:
zdravila
psihoterapija in socioterapija
spremembe v okolju

Odvisnost je bolezen možganov
Tako se z novimi spoznanji vračamo k staremu konceptu, ki opredeljuje odvisnost kot bio-psiho-socialno motnjo oziroma bolezen.
Temu konceptu moramo prilagoditi tudi načine zdravljenja in upoštevati, da gre za kronično, recidivantno bolezen.

Kako zdravimo to bolezen
Po prvem poskusu zdravljenja le redki bolniki dosežejo trajno abstinenco, bolj običajen izid je recidiv (eden ali več).
Zato je prav, da odvisnost primerjamo z drugimi kroničnimi boleznimi, kot sta na primer sladkorna bolezen ali zvišan krvni pritisk.



MKB-10: F10-F19 (F1x.2)
F10.2 alkohol
F11.2 opioidi
F12.2 kanabinoidi
F13.2 sedativi in hipnotiki
F14.2 kokain
F15.2 drugi stimulansi
F16.2 halucinogeni
F17.2 tobak
F18.2 hlapljiva topila


Kaj pa hlapljive snovi
What are inhalants
Inhalants are substances whose vapors can be inhaled to produce a mind-altering effect. Inhalants can be categorized as:
volatile solvents, such as paint thinners, degreasers, and glues;
aerosols, such as hair sprays and vegetable oil sprays for cooking;
ases, including ether, nitrous oxide, and propane; and
nitrites, including cyclohexyl nitrite, amyl nitrite, and butyl nitrite.

Škodljiva raba – MKB 10
Vzorec rabe psihoaktivne snovi, ki povzroča okvare zdravja:
telesna okvara (hepatitis pri injiciranju snovi)
duševna okvara (epizoda depresivne motnje po zaužitju velike količine alkohola)
Sindrom odvisnosti – MKB 10
Skupek vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo po ponavljajočem uživanju PAS:
močna želja po zaužitju droge
težave pri obvladovanju jemanja droge
vztrajanje pri jemanju kljub škodljivim posledicam
prednost uživanju
povečana toleranca
včasih telesne motnje zaradi odtegnitve
Odtegnitveno stanje – MKB 10

Se pojavi po absolutni ali relativni odtegnitvi PAS po obdobju trajnega uživanja te snovi
Specifično za posamezno PAS
Odvisno od odmerka pred začetkom zmanjševanja ali opustitve
ODTEGNITVENI ZNAKI Primerjava PAS
Abstinenti in pivci alkoholnih pijač v zadnjem letu pred anketo (1999)







Kaj je alkoholna politika
Alkoholna politika je tista politika, ki varuje narodovo zdravje pred škodljivimi učinki alkohola na državni (nacionalni) in meddržavni ravni.
Deluje s pomočjo ukrepov, kot so izobraževanje, zmanjševanje porabe alkohola, zdravljenje, nadzor nad izvajanjem zakonov in podobno.
Je strokovno in znanstveno utemeljena.
Odgovori na vprašanja iz vprašalnika CAGE
Vprašalnik CAGE
Ali ste kdaj razmišljali, da bi bilo potrebno zmanjšati pitje alkohola
Ali so vas ljudje kdaj nadlegovali s pripombami na račun vašega pitja
Ali ste kdaj imeli občutek krivde zaradi svojega pitja alkohola
Ali ste kdaj popili alkohol zjutraj, da bi si umirili živce ali se znebili “mačka”
Postopki za diagnostiko in kratko terapijo
I. korak: Vprašaj o rabi alkohola in drugih PAS
II. korak: Oceni težave, povezane z rabo alkohola in drugih PAS
III. korak: Priporočaj ustrezni nadaljnji ukrep (zmanjšanje, opustitev)
IV. korak: Spremljaj pacientovo napredovanje (spreminjanje)
Vprašajte vsakega pacienta
Ali kadite
Da Ne

Kako dolgo
Koliko na dan
Vprašajte vsakega pacienta
Kdaj preverjamo pacientov odnos do alkohola
Ob rutinskem zdravstvenem pregledu
Preden predpišemo zdravilo, ki ima interakcije z alkoholom
Ko odkrijemo težave, ki bi lahko bile povezane z alkoholom
Vprašajte tiste, ki pijejo alkoholne pijače: AUDIT-C
Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol
0 –nikoli, 1-enkrat na mesec ali manj, 2- 2-4-krat na mesec, 3 – 2-3- krat na teden, 4- 4 ali večkrat na teden
Koliko meric pijače, ki vsebuje alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih ponavadi popili takrat, kadar ste pili
0- pol ali 1, 1- dve, 2- tri ali štiri, 3- pet ali šest, 4 – sedem ali več
Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili (moški) 6 ali več meric oz. (ženske) 4 ali več meric ob eni priložnosti
0 – nikoli, 1- manj kot enkrat na mesec, 2 – 1 do 3 krat na mesec, 3 – 1 do 3 krat na teden, 4 – vsak dan ali skoraj vsak dan
Možna odvisnost od alkohola
Potreba po pitju alkohola
Nezmožnost ustaviti pitje, ko enkrat začne
Pitje, da se izogne abstinenčnim znakom
Vedno več alkohola za enak učinek
Ali čutite močno potrebo po pitju
Ali se vam je kdaj zgodilo, da potem, ko ste enkrat začeli, niste mogli nehati piti
Ali ste kdaj pili zgodaj zjutraj, da bi se nehali tresti
Ali potrebujete več kozarcev pijače, da dosežete enak učinek kot pred leti
Pojav sočasnih duševnih motenj pri boleznih odvisnosti
depresija (motnje razpoloženja)
psihoze
bordeline
nevrotične motnje
motnje prehranjevanja
kompulzivno vedenje (patološko hazardiranje)


Diagnostika - preverimo
Družinsko anamnezo glede težav zaradi alkohola
Tipične vzorce pitja
Celotno anamnezo
Težave v družini/delovnem mestu
Znake odvisnosti od alkohola
Cilji zdravljenja
izboljšanje kvalitete življenja
zdravje
materialno stanje
socialni stiki
sreča
abstinenca od alkohola
abstinenca od drugih psihoaktivnih snovi

Program zdravljenja odvisnosti od alkohola - tri faze
uvodna, pripravljalna
diagnostika
motivacija
priprava na intenzivno zdravljenje
intenzivna
izvenbolnišnična
bolnišnična
vzdrževalna
klubi
AA
druge skupine

Programi zdravljenja odvisnosti od od drugih PAS
Temelječ na abstinenci
Detoksifikacija
Intenzivno skupinsko psihoterapevtsko zdravljenje
Dolgotrajna socioterapevtska obravnava v terapevtskih skupnostih in komunah
Abstinenca ni nujna
Vzdrževalni programi
Zmanjševanje škode:
Zdravstvene
Socialne

Recidiv
Značilnost odvisnosti kot bolezni.
Definicija: ponovitev bolezni po predhodno vzpostavljeni abstinenci.
Odnos do recidiva
Zdravljenje = preprečevanje recidiva

Zdravljenje – sprememba

Abstinenca ali nadzorovano pitje
(Abstinenco je laže vzpostaviti kot vzdrževati.)

Motivacijski postopek ali konfrontacija
Zdravljenje – za koga
Za odvisno osebo
Za odvisno družino
Za večjo skupino (služba, šola, zapor)
Za državo
ZDRAVILA pri zdravljenju odvisnosti od

alkohola
nedovoljenih drog
nikotina

ZDRAVILA pri zdravljenju odvisnosti

Lajšanje abstinenčne krize
Vzdrževanje abstinence in preprečevanje recidiva
Averzivna terapija (tetidis)
Zmanjševanje poželenja po alkoholu
Zdravljenje sočasne druge duševne motnje

Kaj mora vsak zdravnik vedeti o zdravljenju
Dostopnost
Z osnovnim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem
Čim bliže domu
Uspešnost
Primerljiva z zdravljenjem drugih kroničnih bolezni (sladkorna, astma, zvišan krvni pritisk)
Glavne težave zdravnikov pri obravnavi pacientov s težavami zaradi rabe PAS(v ZDA)
So preslabo usposobljeni:
Le ena tretjina zdravnikov vestno sprašuje o zlorabi PAS
Le ena šestina jih meni, da so dobro pripravljeni za prepoznavanje rabe nedovoljenih drog

Najteže razumejo:
Kronično, ponavljajočo se naravo odvisnosti
Intenzivnost potrebe po rabi droge
Pacientovo preokupacijo z drogo