Benigni tumorji
Benigni tumorji kožnega pokrova
Sem štejemo vse oblike benignih tumorjev, ki jih tudi sicer najdemo na koži (iz posameznih kožnih elementov).
Rhinophima je grčast, gomoljast nos. Zdravljenje je kirurško.
Benigni tumorji v nosni votlini in sinusih
So redki, po navadi jih najdemo naključno na RTG sliki. Zdravljenje je kirurško.
 Osteom je najpogostejši med njimi, relativno pogost je v frontalnem in etmoidalnem sinusu.
Simptomi:
 glavobol, občutek pritiska v glavi
 rekurentni sinuzitis ali mukokela - hude bolečine zaradi obstrukcije drenaže
 lahko vpliva na položaj očesa, možni intrakranialni zapleti
Dg.
 RTG slika nazalnih sinusov (pokaže tipično kalcificiran, dobro omejen tumor)
 lahko biopsija
Th.
 kirurška
 Osteofibrom je v bistvu fibrozna displazija.
 Papilom je redek, vendar rad maligno alterira. Pogosti so tudi recidivi
 Hemangiom in limfangiom: ločimo kapilarni ali kavernozni hemangiom in limfangiom. Ponavadi so kongenitalni.
 Gliom
 Nazofaringealni angiofibrom

Maligni tumorji na koži nosu
Maligni tumorji zunanjenosnih področij so lahko:
• Primarni tumorji zunanjenosnega področja so: bazalnocelični karcinom, skvamoznocelični karcinom in maligni melanom.
• Senilni keratom in xeroderma pigmentosum sodita med prekanceroze
• Keratoakantom je benigni tumor, vendar ga zelo težko diferenciramo od skvamoznega karcinoma
Simptomi, diagnostika in terapija malignih tumorjev v nosu ali sinusih
Tumorji nosne votline so pogosto klinično neopazni dolgo časovno obdobje in zato so zgodnje diagnoze težavne.
Sumljivi simptomi, posebno pri osebah nad 50 let, vključujejo:
• enostransko nosno zožitev
• enostransko kronično nosno izlivanje
• krvave nosne izločke
• smrdljive izločke
• izgubo občutka v eni od vej trigeminalnega živca
• zatekanje ličnic ali medialnega chantusa
• pritisk v glavi oz. na obrazu
• občutek polnega nosu
• Opazen glavobol se pojavi samo v poznih fazah, ko se tumor že toliko razširi, da postane trpežen, boleč in odporen na zdravljenje.
• Znaki napada (vdora) na sosednje tkivo vkjučujejo oviranje očesnih gibov, proptozo, zatekanje mehkega tkiva medialnega chantusa, vek, ličnic, neba v ustih in alveol, rahljanje zob, ovire pri žvečenju, chranialno živčno ohromelost, epiphoro in regionalno limfično adenopatijo.
Dg: opira se na zgodovino, na pregled in na razumevanje ustne votline, nosu in oropharynxa. Uporablja se lahko tudi endoskopija. Potrebno je CT skeniranje ter radiografije sinusov in lobanjskih temeljev v aksialnem pogledu. Te pokažejo razpršeno zasenčenje, ki uničuje in zabriše normalne kostne obrise. Pacient bi moral biti pregledan s strani nevrologa in oftamologa. Če je potrebno, je opravljena še biopsija po odprtju sumljivega sinusa. Če sumimo napad na lobanjske temelje, je potrebna angiografija in pregled CSF-ja. Iščejo se regionalne limfične vozličaste metastaze ali pa oddaljene metastaze v pljučih, okostju, možganih ali jetrih.
Diferncialna dg.: vključuje infekcijo benignih tumorjev, sinusov in posledične komplikacije.
TNM sistem: je koristen za uprizoritev, za določitev prognoze in zdravljenja, omogoča pa tudi dokumentacijo in analizo rezultatov.
Bazalnocelični karcinom (rodent ulcer)
81 tega tumorja je lokaliziranega na glavi: 26 nos, 19 frontalno ali temporalno področje, 16 lica, 14 oko (posebno medialni kantus) in 11 auricula. Bazalnocelični karc. je napogostejši maligni tumor zunanjega nosu.
Simptomi:
• V začetku majhen, čvrst nodul, pogosto s centrom, ki raste počasneje.
• Pozneje ulcerira in infiltrira v spodaj ležeča tkiva.
• Oba spola sta enako prizadeta
• Tumor se navadno pojavi med 60. in 70. letom starosti
• Površinsko razpoznavne kožne lezije imajo premera manj kot 1 cm pri približno 70 pacientih, vendar je razširjenost v okolno tkivo večkrat obsežna (več kot 20 cm2)
Pravi bazalnocelični karcinom ne metastazira, prehod v skvamoznocelični karcinom je redek.
Maligno degeneracijo lahko povzročajo tumorji, ki so sicer predhodno obsevani ali nezadostno izrezani. Ti lahko zasevajo hematogeno (npr. v pljuča).
Dg.: Mora biti potrjena z biopsijo.
Diferencialna dg.: skvamozni karcinom in prekancerozna lezija.
Th.: Začetno zdravljenje je ekscizija v celoti in rekonstrukcija. Kriokirurgija ali laser sta indicirana iz kozmetičnih razlogov za manjše lezije. Zdravimo lahko še z obsevanjem ali MOHNs kemokirurgijo.
Prognoza: terapija z začetno resekcijo ima dober uspeh (če je opravljen histološki pregled robov in neposredna rekonstrukcija).
Posebno huda oblika bolezni je, če se tumor razširi na kost ali hrustanec. To se zgodi pri tumorjih, lokaliziranih v medialnem očesnem kotu ali v nazolabialni brazdi. Na tem mestu je tumor izredno maligen, vdira v kost in se rad ponovi. Včasih uniči nos, prodre v orbite, vrašča v maksilarni ali etmoidalni sinus. Po zdravljenju nastanejo velike okvare, ki jih moramo prekriti operativno ali z epitezo.
Keratinizirajoči skvamoznocelični karcinom
Je drugi najpogostejši maligni tumor kože nosu.
Simptomi: začne se kot prekanceroza ali pa nodularna čvrsta lezija kože, ki se ne celi. Raste hitro, kmalu ulcerira in formira krater. Zgodaj metastazira v regionalne bezgavke.
Dg.: najpogosteje zraste na spodnji tretjini obraza. Potrdimo jo z biopsijo.
Diferencialna dg.: prekancerozne lezije, keratoakantom, bazalnocelični karcinom
Th.: primarna terapija je operativna odstranitev, vključno s kostjo in hrustancem. Defekt se rekonstruira po enem letu,če ni ponovitve.
Drugo: radioterapija.
Prognoza: je dobra, če je tumor nemudoma odstranjen s širokim robom.