1. PALIATIVNO ZDRAVLJENJE
Zdravljenje raka je odvisno od vrste raka, njegove razširjenosti oz. stadija bolezni ter splošnega stanja bolnika.
Za antitumorsko zdravljenje se odločimo, ko pričakujemo, da bomo bolnika lahko ozdravili. Le-to je lahko kirurško (za večino lokalno omejenih tumorjev), obsevalno (po operaciji ali v primerih, ko kirurško zdravljenje ni izvedljivo) in sistemsko (najpogosteje s citostatiki ali hormonskimi zdravili). Pogosto uporabimo kombinacijo vseh treh načinov zdravljenja.
Podporno zdravljenje v onkologiji je širok pojem in po definiciji MASCC (Multinational Association of Supportive Cancer Care) pomeni preprečevanje in zdravljenje fizikalnih in psihosocialnih simptomov in neželenih učinkov, ki so posledica raka in zdravljenja raka. Glavni namen podpornega zdravljenja je izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z rakom, tako v času specifičnega zdravljenja raka kot tedaj, ko tako zdravljenje ni več možno in govorimo o paliativni oskrbi.



Paliativna oskrba (PO) je aktivna, vseobsegajoča oskrba bolnika, pri katerem s specifičnim antitumorskim zdravljenjem ne moremo več vplivati na potek maligne bolezni.

Osnovna načela PO:
• odpravlja/lajša bolečine in druge moteče simptome napredovale bolezni ter lajša psihične, socialne in duhovne probleme;
• zagotavlja zdravstveno nego;
• nudi pomoč bližnjim;
• paliativno lahko oskrbuje bolnika samo multiprofesionalni tim (zdravniki, sestre, psihologi, socialni delavci, fizioterapevti, člani družine, prostovoljci,..)
• obveščenost bolnika o bolezni, zdravljenju in oskrbi
• spoštovanje bolnikove volje, odločitev in dostojanstva
• neprekinjena pomoč
• cilj PO: dobra kakovost življenja, da živijo, kolikor je to le mogoče, dejavno življenje do smrti
• PO priznava življenje in umiranje kot normalen proces;
• ne pospešuje smrti niti je ne zavlačuje;

Terminalna faza je del paliativne oskrbe in predstavlja obravnavo bolnikov v zadnjih dneh ali tednih od tistega trenutka, ko postane jasno, da so odpovedali življenjsko pomembni organi.