UVOD
Adolescenco lahko razdelimo na zgodnjo( od 10. do 14. leta) in pozno (od 15. do 19. leta). To je obdobje priložnosti, tveganj in ranljivosti, hkrati pa faza življenja v kateri vse več ljudi-najstnikov pričenja s spolno aktivnostjo. Slednja pa je v mladostniškem obdobju lahko povezana s številnimi neugodnimi posledicami: neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni, neugoden vpliv starševstva na osebno dozorevanje, izobrazbo in socialno-ekonomsko neodvisnost. Predvsem glede slednje je pomembno omeniti dejstvo, da večina žensk, ki so rodile v mladostniškem obdobju, kasneje živi v revščini.
Razveseljiv pa je podatek, da število nosečnosti med mladoletnicami v Sloveniji pada. To potrjujejo raziskave iz leta 1981, 1992 in 2002, v katerih so ugotavljali število rojstev in splavov pri mladoletnicah kasne adolescence. Tako je leta 1981 rodilo 0,37 mladoletnic starih 15 do 19 let, leta 1992 0,13, po letu 2000 pa se delež neželenih nosečnosti še znižuje in tako je leta 2002 rodilo 0,07 oziroma 466 mladostnic. Tudi deleži splavov se gibljejo po enakem vzorcu. Leta 1981 je splavilo 0,24 mladoletnic, leta 1992 0,12, leta 2002 pa 0,09 (to je 584 deklet omenjene starostne skupine).

SPOLNO VEDENJE SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Mladi v Sloveniji vse bolj zgodaj začenjajo s spolno aktivnostjo. To nam dokazujejo rezultati raziskav o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev v letih 1996 in 2004. Anketiranih je bilo 2380 srednješolcev, od tega 54 dijakov 1. letnika, starih povprečno 15,4 let, in 46 dijakov 3.letnika, starih povprečno 17, 4 let. Raziskava je pokazala, da je leta 1996 že imelo spolne odnose 38 srednješolcev, leta 2002 pa kar 53, od tega 54 deklet in 52 fantov. Tudi srednja starost (mediana) ob prvem spolnem odnosu med slovenskimi srednješolci se je od leta 1996, ko je bila 18, 5 let, znižala na 17 let leta 2004, kar pomeni, da je leta 2004 polovica vseh 17-letnikov že imela spolni odnos (polovica pa še ne).



V omenjeni raziskavi so ugotavljali tudi vrsto zaščite, ki se je slovenski srednješolci poslužujejo med spolnimi odnosi.Uporaba kontracepcijskih tablet se je zvišala, in sicer iz 14 leta 1996, na 32 leta 2004. To zvišanje naj bi bilo vzrok zgoraj omenjenemu upadanju neželenih nosečnosti. Sicer pa je leta 1996 večina slovenskih srednješolcev kot zaščito uporablja kondom (60), manj pogosto kontracepcijske tablete (14), zelo redko pa prekinjen odnos (4) ali druge metode (3), 19 srednješolcev pa ni uporabljalo nobene kontracepcijske metode. Leta 2004 je bila najpogosteje uporabljena zaščita še vedno kondom (49), sledijo kontracepcijske tablete (32), redkeje pa so se srednješolci odločali za kontracepcijske tablete in kondom hkrati (4), prekinjen odnos (4), za drugo kontracepcijo (4) ali pa sploh za nobeno kntracepcijo (7).
Tako se je v zadnjih letih zvišala uporaba kontracepcijskih tablet, nekoliko je upadla uporaba kondoma in tudi nezaščitene spolne odnose imajo srednješolci manj pogosto.

RAZLOGI ZA PRVI SPOLNI ODNOS
Raziskava iz leta 2004 kaže, da se želje o povodu za prvi spolni odnos precej razlikujejo od dejanskega stanja. Po podatkih si več kot polovica mladostnikov želi da bi imela prvi spolni odnos zaradi ljubezni. V realnem življenju pa je ljubezen razlog za prvi spolni odnos pri manj kot polovici mladih, drugi pa se za spolne odnose odločajo predvsem zaradi priložnosti, radovednosti, opitosti oziroma omamljenosti ali pa zaradi nestrpnosti.

Odločitev za spolno življenje je odgovorno, hkrati pa tvegano dejanje, še posebej če posameznikom manjka znanja o zaščiti pred neželeno nosečnostjo in varovanjem pred spolno prenosljivimi boleznimi.Tako si želimo, da bi se mladostniki na ta del življenja pripravili in preprečili neželene posledice. S tem v zvezi je bila opravljena tudi raziskava, ki je pokazala, da bi večina mladoletnic, če bi se lahko še enkrat odločala, imela prve spolne odnose vsaj nekaj let kasneje.

TVEGANJA OB SPOLNIH ODNOSIH IN »TROJNA ZAŠČITA«
Dokazano je, da spolna aktivnost v nekem urejenem, stabilnem okolju pozitivno vpliva na posameznika. Kljub tej spodbudni naravnanosti pa je le-ta lahko povezana tudi z neželjenimi, na žalost neredko tudi škodljivimi posledicami. Nezaščiteni spolni odnosi ali pa nezanesljiva kontracepcija lahko vodijo do neželene nosečnosti, ki pa se večinoma konča z umetno prekinitvijo (dovoljenim splavom). Spolni odnosi s pogostim menjavanjem partnerjev pa predstavljajo večje tveganje za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi, ki lahko povzročijo okvare notranjih organov (npr. aids, hepatitis), neplodnost ali pa pospešijo razvoj raka na materničnem vratu in penisu.
Zaradi vsega omenjenega danes govorimo o »trojni zaščiti«, s čimer mislimo na:
1. zaščito pred neželeno nosečnostjo,
2. zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi,
3. zaščito pred neplodnostjo.
To dosežemo:
 s hkratno uporabo zanesljive kontracepcije (npr. kontracepcijskih tablet) in kondoma ali
 z redno in pravilno uporabo kondoma ali
 z zvestobo partnerjev- razmerje z enim stalnim zvestim in neokuženim partnerjem- in uporabo zanesljive kontracepcije ali
 s spolno vzdržnostjo (krajša ali daljša spolna vzdržnost do stabilnega razmerja s partnerjem/partnerko in vzdržnost od tveganih spolnih odnosov z nestalnimi partnerji).


A-B-C IZBIRA
V zadnjem desetletju se, še posebej v državah s pogosto zgodnjo spolno aktivnostjo, vse bolj poudarja obrnjen vrstni red izbire A-B-C. Kratice pomenijo.
A: abstinence (spolna vzdržnost od nezaščitenega spolnega odnosa, ...)
B: be faithful (zvestoba in uporaba kontracepcije)
C: condom (kondom in druga kontracepcija)

ZAKAJ K ZDRAVNIKU
Dobro bi bilo, če bi se vsak posameznik pred začetkom spolne aktivnosti posvetoval pri svojem zdravniku o zaščiti pred neželeno nosečnostjo (o kontracepciji) in pred spolno prenosljivimi boleznimi. Te podatke lahko mladostnik dobi pri ginekologu pa tudi pri svojem splošnem oziroma družinskem zdravniku ter šolskem zdravniku ali pediatru. Na prvem posvetu pri ginekologu dobijo dekleta predvsem podatke o manstruacijskem ciklu in o kontracepciji. Če dekle še ni imelo spolnih odnosov oziroma nima težav, potem ginekološki pregled ni potreben. So pa ginekolški pregledi obvezni na vsake 3 leta po 20. in vse do 64. leta starosti, in sicer za odvzem brisa PAP (po Papanicolau ), s čimer ugotavljajo morebitne predrakave spremembe na epitelijskih celicah materničnega vratu in na ta način danes uspešno preprečujejo rak materničnega vratu.



LITERATURA
• Predavanje o Spolnosti v slovenskih srednjih šolah, asist. dr. Bojana Pinter, dr. med.,
20. 10. 2004, mala predavalnica Medicinske fakultete v Ljubljani
• Pinter, B. (2004). Spolnost v slovenskih srednjih šolah. V: 7. šolanje - stop hiv&aids.
Ljubljana/Rovte: Medicinska fakulteta, str.32-34.




Zaključna misel
Prvotna zamisel je bila govoriti o spolnih navadah Slovencev. Ne da bi pogledala ostale naslove sem takoj izbrala tega. Potem pa nam glavnega vira o tej temi nikakor »ni uspelo« dobiti in prisiljeni smo bili spremeniti naslov. Je šlo le za kaprico avtorice spornega vira ali pa kljub vsej razvitosti in napredkom 21. stoletja tabu o spolnosti še vedno ni povsem izkoreninjen...