PISNI IZPIT INTERNA MEDICINA 5.4.2004

KARDIOLOGIJA IN INTENZIVNA MEDICINA:

Kaj ima najslabšo prognozo pri bolniku s stabilno AP ob samo zdravljenju z zdravili:
• enožilna koronarna bolezen
• dvožilna koronarna bolezen
• trožilna koronarna bolezen
• stenoza debla leve koronarne arterije
• nima sprememb na koronarnem žilju

Kaj spada v okvir EKG hipertrofije levega prekata:
• frekvenca 100/min
• QRS večji od 0,17 sek
• denivelacija ST spojnice in inverzija T vala v levih odvodih (V5, V6, AvL, I)
• visok P val (več kot 2,5 mV) v V1 in V2
• visok R v V5 in V6
• leva srčna os

Kdaj kirurško zapremo VSD:
• pri zelo majhem defektu
• pri starejšem bolniku pri katerem teče kri iz desnega v levi prekat
• pri Tetralogiji Fallot

Kdaj je indicirana arteriografija pri bolnikih s periferno okluzivno žilno boleznijo:
• pred kirurškim posegom na oboleli arteriji
• pred perkutano dilatacijo stenoze na oboleli arteriji
• pri vseh bolnikih s periferno žilno boleznijo

Kaj slišimo pri cor pulmonale:
• tahikardija
• povdarjen 2 ton

Preeksitacijski sindromi:
• večinoma umirajo mladi zaradi nenadne srčne smrti
• PR lahko skrajšan
• obstaja nenormalna povezava med atriji in ventrikli

Toni pri kronični mitralni insuficienci:
• tretji ton
• četrti ton
• tihi prvi ton
• holosistolni šum v 2 ICP desno, ki začne takoj po prvem tonu

Kateri dve zdravili uporabljamo pri zdravljenju nestabilne AP:
• aspirin
• heparin
• ketonal

Merjenje tlaka z rivarocijem:
• če je manšeta premajhna je izmerjen tlak previsok
• če je manšeta prevelika je izmerjen tlak previsok

V katerih primerih je CVP povišan:
• Hiperosmolarni ketotični sindrom
• ventilni pnevmotoraks
• pljučna embolija
• tamponada perikarda

Eisenmengerjeva simtomatika (ne glede na motnjo na zaklopki):
• betičasti prsti
• norm telesna kondicija
• centralna cianoza
• cor pulmunale
• nekje slišen neki šum

Katere preiskave ne moreš narediti pri sumu na disekcijo descendentne aorte:
• transtorakalnega UZ

Katerih disekcij aorte ne operiramo:
• akutno nastala disekcija ascendentne aorte
• akutno nastala diskecija, ki zajema le descendentno aorto
• diskecija, ki zajema descendentno aorto in zapira izstopišče a.renalis
• disekcija descendentne aorte


Kdaj je vedno indicirana arterijografija pri bolnikih s kr.perif art. boleznijo:
• pred načrtovano operacijo arterij
• pred načrtovano perkutano balonsko dilatacijo
• pri vseh bolnikih
• pri diabetikih
• pri tistih bolnikih, ki imajo klavdikacijsko razdaljo krajšo od 250m

Kaj naj vzame bolnik z znano AP med napadom:
• beta bloker
• kalcijev antagonist
• gliceril trinitrat

Najpogostejša vzroka okluzijo perif art:
• embolija
• tromboza
• vazokonstrikcija

24 ur po AMI bolnik postane hipotenziven, tahikarden, pojavi se novi sistolni šum. Kaj je možen vzrok:-
• ruptura pap.mišice
• ruptura septuma
• ruptura proste stene
• epistenokadični perikarditis
• krvavitev po terapiji s heparinom

24h po AMI pri manjšem spodnjestenskem infarktu – kaj ne more biti:
• tahikardija
• hipertenzija

Značilnosti revmatske vročine:
• prizadane sklepe, srce in CŽS
• sklepi – oteklina in bolečina
• mitralna zaklopka pogosteje prizadeta kot aortna zaklopka

Dokaz pljučne embolije:
• scintigrafija
• pljučna angiografija

Esencialna hipertenzija – dejavniki tveganja:
• ↑vnos soli
• duševni stresi
• dednost

Pri bolniku z nekaj ur starim srčnim infarktom in kardiogenim šokom ne smeš dati:
• atropina

Mitralna stenoza:
• ojačan 1.ton
• diastolni šum
• mitralni odpiralni ton

Avskultacija:
• aortna stenoza in mitralna insuficienca sta sistolna šuma
• 3.ton – hudo srčno popuščanje
• 4.ton – hipoksija ob napadu AP

Hipertrofija DV:
• pljučno srce
• ASD
• mitralna stenoza

Zdravljenje gestacijske hipertenzije:
• metildopa

Akutni perikarditis:
• bolečina odvisna od položaja in dihanja
• perikardialno trenje

Miksomi:
• vzrok sistemskih embolij
• najpogostejši srčni tumorji
• zdravimo jih kirurško

Nenadna srčna smrt ob ishemični bolezni srca po ventrikularni fibrilaciji – kako jo preprečimo:
• implantabilni defibrilator
• antiaritmik

Arterijski pulz:
• parvus & tardus=aortna stenoza
• paradoksen=tamponada srca
• bisferiens=kombinirana aortna hiba

EKG
• izoelektrično linijo ugotavljamo glede na PR interval
• infarkt – elevacija ST
• normalno QRS ‹ 0,06s

Kronična zapora arterije noge:
• bolečina med hojo
• ni tipnih pulzov

Bakterijski endokarditis:
• subfebrilna vročina
• možganske embolije
• akutna insuficienca zaklopke
• povečana vranica in jetra
• eritrocitemija

Katera preiskava ni primerna za dokaz disekcije aorte:
• RTG p.c.
• CT
• UZ
• aortografija

Konstriktivni perikarditis:
• ni bolečine in ↑temperature


Za katere bolezni je značilna hipertenzija:
• Tirotoksikoza
• Hipotiroidizem
• Patentni duktus arteriosus

Kdaj šivamo prekatni septum:
• Prirojen majhen ventrikularni septum defekt
• Ventrikularni septum defekt kjer je tok krvi levodesno
• Ventrikularni septum defekt kjer je tok krvi desnolevo
• Ventrikularni septum defekt pri tetralogiji Fallot
• Ventrikularni septum defekt po AMI

Znaki pri zapori velike arterije, ki preskrbuje ud:
• bledica
• cianoza
• otrplost
• če zapora traja nekaj ur se lahko razvije paraliza uda
• takoj pride do izgube občutka za bolečino v prizadetem udu

PULMOLOGIJA:

Limfociti prevladujejo v BAL pri:
• idiopatski fibrozirajoči alveolitis
• ekstrinzični alergični alveolitis
• granulomatoze (sarkoidoza)
• eosinofilna pljučnica
• sistemske vezivnotkivne bolezni

Pri bolniku s kronično hiperkapnično dihalno odpovedjo zaradi kroničnega obstruktivnega bronhitisa (KOPB) z akutnim poslabšanjem:
• bronhodilatator
• kisik pred bronhodilatatorjem
• kisika ne daš

Za lobarno pljučnico je značilno:
• slabše slišno dihanje nad obolelim delom pljuč
• bronhofonija ojačana nad obolelim delom pljuč
• dihanje bolje slišno nad obolelim delom pljuč
• dihanje počasno in globoko
• med zgodnjim ekspirijem slišni poki in piski

Kaj v katerem delu mediastinuma (poveži):
• spredaj – timom, limfom
• zadaj - nevrinomi
• srednji mediatinum - perikardialna cista, bronhialna cista

Za RTG posnetek pri srčnem popuščanju je značilno:
• plavralni izliv
• Kelijeve linije
• prerazporeditev pljučnega krvnega obtoka v zgornje pljučne režnje
• edem v obliki metulja

Satasta pljuča najdemo pri:
• pljučna fibroza

Kaj je astma:
• obstrukcija bronhijev
• kronično vnetje
• vsako nenadno težko dihanje
• preobčutljivost bronhialne sluznice

Kaj je lahko vzrok novim spremembam na Rtg pri bolniku s kronično vezivnotkivno boleznijo:
• toksičen učinka zdravil
• bolezen pljučnega intersticija
• osnovna bolezn
• sekundarna okužba z glivami

Kaj velja za miliarno tbc:
• nastane hematogeno
• vročina
• 1,5 mm veliki infiltrati v obeh pljučnih krilih
• z izpirkom dokažemo maso acidorezistentnih bacilov

Kaj nam pokaže meritev pjučne funkcije ob akutnem poslabšanju astme:
• VC
• FEV/FVC
• PEF (kaj se dogaja z naštetimi vrednostmi meritev)

Posledice najtežje oblike astme:
• spremembe zavesti,
• hipoksemija
• hiperkapnija
• hipokapnija
• tih prsni koš

Zdravljenje akutnega poslabšanja astme:
• 2mimetiki
• glukokortikoidi v inhalaciji niso dovolj

Potrditev diagnoze TBC:
• kolonizacija bacila
• najdemo granulome s kazeozno nekrozo

Dihalna odpoved – bolnik potrebuje ↑inspiratorno koncentracijo kisika:
• D→L šant

Antibiotiki pri različnih oblikah pljučnice:
• doma pridobljena lobarna – penicilin
• lobarna pri KOPB – amoksicilin + klavulanska kislina
• intersticijska – makrolid

Meritev pljučne funkcije pri pljučlni intersticijski bolezni:
• ↓FEV1
• ↓VC
• ↓difuzijska kapaciteta za CO

Katere bolezni imajo genetsko osnovo:
• astma
• pomanjkanje 1-antitripsina
• cistična fibroza

Spontani pnevmotoraks – diagnostika:
• RTG

Kako zdravimo poslabšanje KOPB pri infektu:
• damo kisik
• damo bronhodilatator
• ne smemo dati kisika

Kdaj imaš šok s povišanim CVP:
• pnevmotoraks
• pljučna embolija

EKG znaki kroničnega pljučnega srca:
• visok P val v II. odvodu
• desna os
• R večji od S v V1

Alergični ekstrinzični alveolitis:
• prizadete mediastinalne bezgavke in plevra
• 6-8 ur po izpostavljenosti alergenu vročina in kašelj
• infiltrati v zgornijih pljučnih režnjih

Znaki cor pulmunale in KOPB:
• tahikardija
• epigastrične pulzacije
• sistolni šum v 2. ICP desno

Kaj velja za pljučni edem:
• predoziranje s tekočino
• povečana prepustnost kapilar
• povečan hidrostatski tlak v kapilarah
• pri emboliji

REVMATOLOGIJA:

Izvensklepne manifestacije RA:
• endokarditis
• epididimidis
• episkleritiis
• kožni vaskulitis
• prizadetost pljuč

Terapija infekcijskega artritisa:
• izpraznitvena punkcija, pregled punktata na bakterije, hemokultura, antibiotik

Kaj kaže na vnetno bolečino v hrbtenici:
• začne se nenadoma
• ni prizadetosti živcev
• negativni Laseg znak
• počitek ne pomaga
• hujša ponoči

Sistemska skleroza spremembe na koži:
• prizadet predvsem trup
• koža se ne da nagubati
• ni premakljiva s podlago
• akrodermatitis
• tipna purpura

RA – kdaj glukokortikoidi:
• vsem bolnikom
• ob sočasnem vaskulitisu
• pri vseh s prisotnim RF
• premostitveno zdravljenje pred uvedbo osnovnih zdravil

Reiterjev sindrom:
• artritis
• konjunktivitis
• uretritis

Pri sumu na povenerični artritis naredimo:
• naredimo bris sečnice
• bris žrela
• serološke teste za Salmonela

Polimiozitis ne vključuje: protijedrna protitelesa

Kako bi najbolje diagnosticiral psoriatični artritis:
• pikčaste dolbinice na nohih in luskavica lasišča
• klobasasti prsti in prizadeti DIF sklepi
• kožna luskavica in grčasta zadebelitev DIF sklepov
• prizadetost hrbtenice

Stanja, pri katerih ni tipične bolečine v prsih:
• TBC
• masivna hemoptoa zaradi tumorja na pljučih

Enteropatični artritis:
• dif.dg. je Bechetova bolezen
• v 2/3 je povezan z aktivnostjo črevesne bolezni
• zagon hitro v 24-48 urah
• vedno prizadet samo en sklep
HEMATOLOGIJA:

Mielodisplastični sindrom:
• je bolezen mladih
• značilna je pancitopenija, istočasno pa je kostni mozeg hipercelularen
• je bolezen matične krvne celice
• pri starejših od 50 let pride v poštev presaditev kostnega mozga (alogena, avtologna)
• v 10-60 preide v nelimfoblastno levkemijo

Za intravaskularno hemolizo je značilno:
• povišan bilirubin
• znižan haptoglobin
• povišan methemalbumin
• hemosiderinurija
• hemoglobinurija
• urobilinogen v urinu

Hodgkinova bolezen (nepravilni odgovori)
• bolezen se širi iz bezgavke po limfnih žilah do sosednjih bezgavk
• za stadij II je značilna prizadetost 2 ali več skupin bezgavk na isti strani prepone ali 1 nelimfatični organ
• najbolj pogost histološki tip je z malo celicami
• diagnozo (lahko*) postavimo s citološko punkcijo bezgavke
• značilno je normalno število trombocitov, povečano število monocitov in eozinofilcev v krvi
• okrnjena je celična imunost

Multipli mielom:
• prognoza je odvisna od prizadetosti ledvic
• bolnike s končno ledvično boleznijo zdravimo s hemodializo
• presaditev KM le v fazi remisije

Kronična mieloična levkemija:
• v kronični fazi presaditev kostnega mozga omogoča ozdravitev
• kdaj kemoterapija
• transplantacija možna le v kronični fazi

Krvne celice pri odraslem:
• vse nastajajo v krvotvornih organih
• tudi limfociti nastajajo v kostnem mozgu
• samo v kostnem mozgu
• pri odraslem je to rdeči kostni mozeg
• eritrociti razpadajo samo v makrofagih perifernih tkiv


Aplastična anemija:
• lahko zaradi zdravil, prirojena
• osnovno zdravljenje so glukokortikoidi in imunosupresivi
• po 50 letu pri hudih oblikam pride v poštev presaditev kostnega mozga

Poveži:
• talasemija minor – asimptska
• homozigotna talasemija  – hidrops fetalis
• talasemija major - homozigotna talasemija 
• HBS – srpastocel.anemija

Poveži:
• neučinkovita eritropoeza – megaloblastna anemija
• neustrezno sproščanje eritropoetina ob ledvičnih boleznih
• retikulociti lahko tvorijo Hb
• eritropoetin v glavnem nastaja v ledvicah

Podedovana sferocitoza:
• manj spektrina
• avtosomno dominantna

Poveži:
• motena primarna hemostaza– krvavitev v kožo
• hamartroze značilne za motnje koagulacije
• čas krvavitve – nastanek trombocitnega strdka

Katera anemija je povzročena z avtoprotitelesi:
• SLE


NEFROLOGIJA:
Posledice ALO:
• ledvični kamni
• uremični sindrom
• možganski in pljučni edem
• okužbe
• acidoza
• hiperkalemija

Kako preprečimo hitro napredovanje KLO:
• transfuzije
• ureditev AH
• ureditev lipidov
• ureditev fosfatov

Klinična slika pri ledvičnih kamnih kamnih:
• driska
• kolike
• hematurija
• pionefroza
• hidronefroza

Diferenicalna diagnoza intersticijskega nefritisa:
• akutni tubulointersticijski nefritis
• glomerulonefritisi
• ateroembolična bolezen ledvičnih žil
• vaskulitis

Glavni vzroki za edeme:
• ↑hidrostatični tlak
• ↓onkotski tlak
• ↑V zaradi retence vode in NaCl
• ↑prepustnost kapilar

Pulmorenalni sindrom in akutna ledvična odpoved:
• Goodpasteurjev sindrom
• SLE
• sist.vaskulitis
• kongestivna srčna odpoved

Hiperkalcemija - zdravljenje:
• hidracija
• furosemid
• kalcitonin
• fosfat
• glukokortikoidi

KLO- simptomi in znaki:
• slabost
• bruhanje
• zadihanost
• bledorumena koža
• hipertenzija
• perikarditis
• osteodistrofija
• nevropatija



Akutna ledvična odpoved:
• naglo slabšanje ledvičnega delovanja
• več kreatinina in sečnine
• količina seča zmanjšana / normalna

Vzroki KLO:
• diabetes
• HT
• kron.glomerulonefritis
• kron.intersticijski nefritis
• analgetiki

Kaj obsega sindrom nefrotoksičnosti pri jemanju aspirina:
• anafilaksija
• hiperkalemija
• hipernatremija in zadrževanje vode
• ALO
• poliurija
• polidipsija
• anemija
• divertikli
• ishemična bolezen srca
• uroepitelijski karcinom
• hipertenzija
• psihiatrične motnje
• vaskzulitisi

Kje ni hiperlipoproteinemije:
• tiazidi
• hipertiroidizem
• nefrotski sindrom

Kako konzervativno zdravimo ALO:
• z zdravili
• z dieto
• z omejitvijo tekočine
• s plazmaferezo
• z dializo

Značilno za KLO:
• ledvične kolike
• globoka venska tromboza

Na poslabšanje KLO vpliva:
• nefrotoksična zdravila
• dobro urejen tlak

Kako vzdržuješ normalno ledvično funkcijo pri KLO:
• hipoproteinska dieta
• transfuzije eritrocitov
• ureditev fosfatov
• ureditev lipidov
• ureditev krvnega tlaka

Kaj povzročajo NSAIR:
• anafilaksija
• poliurija
• polidipsija
• akutna ledvična bolezen

Amiloidoza (poveži):
• primarna --> amiloid L
• sekundarna --> amiloid A
• ob hemodializi --> beta2-mikroglobulin
• hereditarna možg--> prealbumin

ENDOKRINOLOGIJA:

Hipofizni mikroadenom – najboljši test:
• CT s kontrastom

Diabetična avtonomna nevropatija:
• impotenca
• retenca urina
• gastropareza
• hipertenzija

Endokrini vzroki hipoglikemije:
• Addisonova bolezen
• ↓ACTH
• hipopituitarizem

Primarni hiperparatiroidizem:
• lahko v sklopu MEN
• največkrat solitarni adenom
• hiperkalcemija
• ↑PTH
• hipofosfatemija

Hipopituitarizem:
• manjša sekundarna poraščenost
• suha, tanka koža

GASTROENTEROLOGIJA:

Kako ločimo alkoholni hepatitis od nealkoholnega: ()
• histološko
• AST
• povišan bilirubin
• nič od naštetega

KLINIČNI PRIMERI:

Bolnica s dilatativno kardiomiopatijo, ki ni jemala zdravil tri tedne:
Pravilni odgovori so med drugim: nikturija, najprej damo furosemid po (ta nizko dozo)
in enalpril po (ta nizko dozo), ko pa ti dve zdravili ne pomagata pa damo furosemid i.v. in digoksin (ta nizko dozo).

Bolnik ki mu frekvenca pade iz 160 na 80 po masaži karotide: ima atrijsko plapolanje, noben ročni manever vključno s pritiskom na zrkli ga ne spravi v redni sinusni ritem, indiciran pa je digoksin.