Debelost je tista telesna teža, ki predstavlja povišano tveganje za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni. O prekomerni telesni teži govorimo takrat, ko je BMI (body mass index, vide infra) 25 kg/m2 in več (Tabela 1). Zvečana telesna teža sama po sebi ne pomeni debelosti, saj je lahko povečanje posledica zvečane mase kosti, mišic, vode v telesu. Pri debelosti pa se telesna teža poveča na račun večje količine maščobnega tkiva [1].
Stanje prehranjenosti BMI (kg/m2)
podhranjeni do 19,9
normalno prehranjeni 20,0 – 24,9
zmerno debeli 25,0 – 26,9
debeli 27,0 – 29,9
zelo debeli 30,0 – 32,9
izredno debeli 33 in več
Tabela 1. Meje prehranjenosti glede na BMI [1].

Debelost je lahko hiperplastična ali hipertrofična. Pri prvi obliki gre za zvečanje števila maščobnih celic, medtem ko se pri drugi poveča le prostornina adipocitov. Obe obliki se lahko tudi kombinirata [2].

Maščevje je lahko po telesu razporejeno androidno, ginoidno ali indiferentno. Pri androidni porazdelitvi se maščevje kopiči v zgornjem delu telesa (trebuh, prsni koš, ramena), medtem ko je pri ginoidni porazdeljeno okoli bokov in na stegnih. Pri indiferentnem tipu pa je maščevje razporejeno enakomerno. Delitev ni vezana na spol [2].

Vzrok naraščanju telesne teže na račun maščevja je pozitivna energetska bilanca, t.j. energetsko prevelik vnos hrane glede na dnevne potrebe organizma.

Napovedni dejavniki za razvoj prekomerne telesne teže so [1]:
• družinska obremenjenost
• nepravilna prehrana
• telesna nedejavnost
• neredno merjenje telesne teže
• nekatere motne hranjenja
• stres

Prekomerna telesna teža je dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni [1]:
• bolezni srca in ožilja
• sladkorne bolezni tipa II
• nekatere vrste raka (npr rak dojke, kolorektalne vrste)

Prav tako pa je prekomerna telesna teža napovedni dejavnik za razvoj drugih dejavnikov tveganja [1]:
• zvišan krvni pritisk
• zvišan holesterol in trigliceridi
• zvišan krvni sladkor


[1] Stanič-Stefan, N. Preprečevanje kroničnih nalezljivih bolezni: priročnik. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1996.
[2] Kocijančič, A. Klinična preiskava. Ljubljana: Littera Picta, 2000, 17 - 20.