zgodovina javnega in duševnega zdravja

* skupni začetki sredi devetnajstega stoletja: kolera
* odtujitev psihiatrije z razvojem psihoanalize (odsotnost podatkov, neveljavni podatki, odsotnost merjenja)
* v zadnjih desetletjih pojav diagnostičnih kriterijev, lestvic in testov (veljavnih in zanesljivih tehnik merjenja duševnega zdravja in duševnih motenj) omogoči povezavo med javnim in duševnim zdravjem v tako imenovano javno duševno zdravje








javno zdravje (struktura)

* zdravstvena ekologija, higijena
* epidemiologija nalezljivih in kroničnih nenalezljivih bolezni (zdravstvena informatika) in preventiva (imunizacija in preprečevanje dejavnikov tveganja)
* zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb
* promocija zdravja








javno duševno zdravje (struktura)

* zdravstvena ekologija (strateška presoja vplivov na duševno zdravje)
* epidemiologija in preventiva (povezanost med duševnimi motnjami in drugimi boleznimi, sopojavnost enih in drugih – komorbidnost, liaison psihiatrija ali psihiatrija povezovanja)
* zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb (evidence-based psihiatrija, stroškovna učinkovitost psihiatričnih metod zdravljenja, skupnostna psihiatrija)
* promocija zdravja (zlasti boj proti stigmatizaciji duševnih motenj)








javno zdravje (vsebine)

* preverjanje neoporečnosti vode in živil
* cepljenje proti gripi in drugim nalezljivim boleznim
* dejavniki tveganja za koronarno bolezen
* dejavniki tveganja za maligna obolenja
* promocija zdravega načina življenja (gibanje, prehrana, tobak, alkohol, duševno zdravje, spolnost, …)








javno duševno zdravje

* osebe z duševno motnjo kot skupina
* populacija z indikatorji in drugimi parametri duševnega zdravja:
o samomori
o alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
o ilegalne psihotropne substance
o depresija
o zgodaj začeta psihoza
o stres na delovnem mestu
o ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje








primer pod 1: skupnostna psihiatrija

* psihiatrično zdravljenje v skupnosti in ponujano s strani skupnosti
* psihiatrija, ki raziskuje in sledi potrebam duševnega zdravja v funkcionalno in geografsko opredeljeni populaciji (Sabshin, 1966)
* mreža zdravstvenega varstva, ki ponuja kontinuirano zdravljenje, bivališče, zaposlitev in socialno podporo; vse to pa omogoča osebi z duševno motnjo, da si ponovno pridobi svoj družbeni položaj (Starthdee & Thornicroft, 1997)








ključni elementi
skupnostne psihiatrije

KONTINUIRANO

INTEGRIRANO

LOKALNO

CELOSTNO

FLEKSIBILNO

HUMANO

AKTIVIRAJOČA







skupnostna psihiatrija in
sedem korakov

* Soglasje o osnovnih principih
* Postavitev mej sektorjev (prebivalci ter biopsihosocioekonomske determinante)
* Ocena potreb prebivalstva
* Register primerov
* Prioritetna lista
* Standardna in veljavna ocena potreb posameznika
* Nudenje skupnostne psihiatrije - duševnega zdravja v skupnosti








primer pod 2: depresija in koronarna bolezen

* povezanost med depresijo in koronarno boleznijo je deležna vse več pozornosti, saj je depresija:
* prepogosto spregledana med bolniki s somatsko boleznijo nasploh, približno v dveh tretjinah primerov (Malhi & Bridges, 1998)
* neodvisen prediktor zgodnejše umrljivosti po miokardnem infarktu (Ford et al, 1998; Musselman et al, 1998; Sesso et al, 1998)








kar pomeni, da gre za

* pomemben in pogosto spregledan dejavnik tveganja,
* ki se ga da zdraviti (beri: odpravljati),
* kar pa nam nudi obsežen manevrski prostor na področju preventive koronarne bolezni, ki bi
* bolnikom s koronarno boleznijo (in seveda z depresivno motnjo) izboljšalo kakovost in podaljšalo dolžino življenja








koronarna bolezen in depresija

* koronarna bolezen je najbolj pogost vzrok obolevanja in umrljivosti v razvitih deželah sveta
* istočasno je depresija najbolj pogosta duševna motnja
* prevalenca depresije med hospitaliziranimi in ambulantnimi bolniki v splošnih bolnišnicah je 15, kar je tudi do trikrat več kot med prebivalstvom nasploh (Mayou & Hawton, 1986; Fann & Tucker, 1995)








možni razlogi za sopojavnost somatskih bolezni in depresije

* sopojavnost je naključna
* somatska bolezen in/ali zdravljenje le-te sta vzroka ali povoda za izbruh depresije
* depresija in/ali zdravljenje le-te sta vzroka ali povoda za izbruh somatske bolezni
* nek tretji dejavnik predstavlja vzrok ali povod obema, somatski bolezni in depresiji








primer 1 in 2: samomor kot javnozdravstveni problem populacije in oseb z duševno motnjo







* klasične opredelitve samomora obsegajo tri komponente:
o namen
o dejanje
o rezultat
* namen samousmrtitve
* dejanje, ki je usmerjeno proti samemu sebi in je nevarno za življenje
* ter se konča s smrtjo (rezultat)



* v odsotnosti tretje komponente: poskus samomora
* v odsotnosti druge in tretje komponente: samomorilni namen - najbolj nevarna oblika samomorilnih mislih



opredelitev samomora







* samomor ni opredeljen kot dogodek smrti
* prej kot najbolj izrazita oblika samomorilnosti: samomorilni akt, pri katerem se namen izrazi v dejanju, ki se tudi zares konča s smrtjo
* bolezenski proces: razvoj bolezenskega razmišljanja in vedenja do samomora kot končne točke bolezni



samomor: trenutek ali proces







marušič & farmer (2001)







* prvi znani podatki za 1873 na tedanjem Kranjskem: 3/100.000/leto
* raven podcenjevanja
* Dravska banovina: 19/100.000/leto
* po letu 1960 prvič o visokih količnikih: več kot 25 (pozornost se mu ne posveča kot danes, saj se v svetovnih zbirkah skrivamo za nižjim jugoslovanskim povprečjem)
* po osamosvojitvi brez sprememb
o lahko da se je vpliv pozitivnih in negativnih družbenih dejavnikov na trende slovenskega samomora nekako medsebojno izničil
o lahko da so družbeni dejavniki za slovenski samomor manj pomembni kot za samomor drugod po svetu!



zgodovina







starost, spol, stan in izobrazba

* podobno kot po svetu:
o višje tveganje med starejšimi
o višje tveganje med moškimi
o najvišje tveganje med moškimi vdovci, najnižje med samskimi ženskami (celokupno poročeni najmanj ogroženi)
o višje tveganje med nižje izobraženimi








* odsotnost sprememb po osamosvojitvi
o lahko da se je vpliv pozitivnih in negativnih družbenih dejavnikov izničil
o ali pa so družbeni dejavniki za slovenski samomor manj pomembni kot za samomor drugod po svetu!
* odstopajo tudi:
o razporeditev samomorov skozi leto, ki bi bila lahko povezana s starostjo, če bi bili družbeni dejavniki pomembnejši
o manjše tveganje med imigranti in manjšinami
o pogostost obešanja
o regionalna prevalenca duševnih motenj, ki so povezane z uživanjem alkohola, je najpomembnejši napovedovalec samomorilnega količnika v dani regiji
* tudi dejavniki, ki ne spadajo med psihosocialne, utegnejo biti pomembni za razumevanje visokega samomorilnega tveganja med Slovenci!



zaključki raziskav v sloveniji