1. UVOD

S pojmom debelost označujemo tisto telesno težo, za katero je epidemiološko ugotovljeno povišano tveganje za nastanek določenih zapletov v zvezi z zdravjem. Zvečana telesna teža sama po sebi še ne pomeni debelosti. Teža se lahko namreč poveča na račun mišic, kosti, edemov…

Poznamo več razdelitev debelosti:
a) Patofiziološka razdelitev:
o hiperplastična: že iz otroštva je prisotno povečano število maščobnih celic;
o hipertrofična: v zreli dobi je povečana prostornina maščobnih celic;
V izjemnih primerih debelosti se obe zgornji obliki debelosti kombinirata.

b) Po porazdelitvi maščevja v telesu:
o androidni: maščevje se kopiči v zgornjem delu telesa (trebuh, prsni koš, ramena). Bolj značilen je za moške.
o ginoidni: maščevje se kopiči na bokih in na stegnih. Pogosteje se pojavlja pri ženskah.
o indiferentni
Kljub temu, da se posamezni tipi bolj pogosto pojavljajo pri določenem spolu, delitev ni vezana na spol (1).



2. MATERIALI, METODE IN REZULTATI

Normalno in idealno težo razberemo iz tabel, ki so oblikovane na osnovi statističnih podatkov.

o Normalna telesna teža se izraža z indeksom telesne mase (ITM, BMI)



Odvisna je od spola, starosti, telesne višine in konstitucije osebka. Ta indeks ima to slabost, da z njim ne moremo razlikovati med debelostjo in masivnostjo (3).

o Idealna telesna teža: to je tista telesna teža, pri kateri je umrljivost najmanjša. Lahko se enači z normalno telesno težo, ki naj bi jo imel človek pri 25 letih.

Glede na vrednosti ITM razdelimo čezmerno telesno težo na naslednje stopnje:
1) ITM 25-30 – debelost 1. stopnje
2) ITM 30-40 – debelost 2. stopnje
3) ITM nad 40 – debelost 3. stopnje oziroma morbidna debelost (4).


METODE DELA:
Način dela se razlikuje, če proučujemo posameznike ali pa delamo epidemiološko študijo na širši populaciji.
Posamezniki:
Za ugotavljanje debelosti merimo debelino kožne gube nad tricepsom in subskapularno s posebnimi kaliperji. Pomembno je upoštevati, da je debelost lahko prisotna pri povečani, normalni ali celo znižani telesni teži.
Še natančnejše podatke o debelini maščobnega sloja na posameznih delih telesa dobimo z računalniško tomografijo (CT) ali s slikanjem z jedrsko magnetno resonanco (MRI).
Med androidnim in ginoidnim tipom debelosti razlikujemo z razmerjem med obsegom pasu in obsegom bokov (WHR- waist/hip ratio). Normalne vrednosti so manj kot 1 za moške oziroma manj kot 0,8 za ženske (3).

Epidemiološke študije:
Čezmerna telesna teža se pogosteje pojavlja pri ženskah z izjemo starostne skupine med 15. in 34. letom, kjer je pogostejša pri moških.
Prevalenca debelosti se pri obeh spolih povečuje s starostjo, pri moških pa se po 65. letu zmanjšuje.



3. DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK

Kot smo že omenili, je debelost resen zdravstveni problem, ki zmanjšuje dolžino življenja s pojavom rizičnih obolenj, predvsem kardiovaskularnih bolezni (1, 2). Rizičnost debelosti ni povezana samo s količino telesnega maščevja, ampak tudi z njegovo razporeditvijo (androidni, ginoidni tip). A tudi premajhna količina maščevja predstavlja rizični faktor v smislu resnih fizioloških disfunkcij.

S preprečevanjem debelosti moramo začeti že v otroški dobi. Zdrav način življenja je ena najučinkovitejših naložb za kvalitetno starost. Ker je debelost predvsem posledica načina življenja, lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo njen nastanek.



4. LITERATURA
1. Priest V, Speller V, Risk Factor Management Manual, Radcliffe Medical Press, Oxford, 1991; 53-4.
2. Salleras L, Basis for the integration of prevention into care practice, Barcelona, 1995; 117-126.
3. Tatjana Tomazo Ravnik, Inštitut za higieno, MF v Ljubljani, Socialno medicinski vidiki debelosti, Antropometrične metode za določanja prekomerne teže, 1999; 12-21.
4. National Institute of Health. Clinical guidelines on the identification, evaluation and treatment of overweight and obesity in adults – the evidence report. Obes Res 1998; 6 (suppl 2): S51-209.