PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Promocija zdravega načina življenja na delovnem mestu ima interes predvsem z ekonomskega stališča: s promoviranjem zdravega načina življenja se doseže visoka produktivnost, pozitiven odnos do dela, zmanjšanje odsotnosti iz delovnega mesta zaradi manj bolniških dopustov in zmanjšano prekinjanje proizvodnje zaradi odsotnosti delavcev. Koncept promocije zdravega načina življenja na delovnem mestu zajema: izboljšanje slabih delovnih in ekonomskih pogojev, nezadovoljivega delovnega okolja, slabega prehranjevanja ali pomanjkanje fizične aktivnosti. Pomembno je, da se preventivno izvaja ukrepe za zmanjševanje nesreč na delovnem mestu; da se ukrepa proti kronično potekajočim bolezenskim stanjem kot so debelost, bolečine v kosteh in mišicah, težave s spanjem, prekomerna utrujenost,…in da se izvaja preventivne zdravniške preglede; promovira telesno aktivnost, zmanjševanje stresa, zdrav način prehranjevanja in da se ljudi pouči, kakšne so možne posledice kajenja, uživanja alkohola, drog.

Ker odrasli tretjino dneva preživijo v službi, je potrebna promocija zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja se ne more izvajati le v zdravstvu, ampak mora postati sestavni del programov celotne družbe v njihovi zakonodaji, finančnih in organizacijskih spremembah

Cilj promocije je naučiti ljudi, da znajo za svoje zdravje skrbeti in ga ob težavah tudi sami izboljšati, kar dosežemo z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in privzemanjem vzorcev varnega obnašanja.
Opredelitev promocije zdravja vsebuje sledeča načela:
• Promocija zdravja se nanaša na celotno populacijo
• Usmerjena je v aktivnosti za vzdrževanje zdravja
• Potrebno je efektivno in zelo korektno sodelovanje vseh vpletenih
• Zajema področja širšega človekovega delovanja in NI medicinska aktivnost

PRINCIPI:
Glavni principi po katerih načrtujemo promocijo zdravja na delovnem mestu.
1. Ozaveščanje.
2. Izoblikovanje ter nadgradnja obstoječe infrastrukture (oblikovanje institutov za promocijo zdravja na delovnem mestu, dialog med vključenimi, zagotovitev sredstev, zaposlovanje kadra,ki je usposobljen za promocijo zdravja, izoblikovanje mrež in partnerstev…) ter oblikovanje interesa in partnerstva med vsemi vključenimi.
3. Promocija zdravja na delovnem mestu: integracija, udeleženost pri projektu, uravnotežen pristop, oblikovanje potreb in dosegljivost.
Najnaprednejše pristope so razvili na Finskem, Švedskem, Danskem, Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji.


Razlika med promocijo zdravja ne delovnem mestu in tradicionalno službo varnosti in zdravja pri delu je v tem, da je bila zadnja usmerjena le v preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Vlogo v promociji zdravja na delovnem mestu imajo delodajalci, delavci in njihovi predstavniki, strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu v nekaterih državah evropske unije pa tudi predstavniki zavarovalnic. Vsak od naštetih udeležencev ima svoje interese na področju promocije zdravja ne delovnem mestu, vendar si ti interesi večkrat nasprotujejo.


Pridobitve in pomanjkljivosti promocije zdravja ne delovnem mestu:
• Izboljšanje zdravstvenega stanja posameznika
• Povečana produktivnost
• Zmanjšano število odsotnosti od dela in predčasnih upokojitev
• Manj nesreč pri delu
• Povečana motivacija za delo
• Zmanjšanost nezmožnosti za delo
• Izboljšanje medsebojnih odnosov
• Manj stresa na delovnem mestu
• Zdravo delovno in življenjsko okolje
• Manjši zavarovalni stroški
• Povečana socialna odgovornost

Program promocije zdravja »ČILI ZA DELO«

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Kliničnega centra Ljubljana izvajajo program promocije zdravja pri delu ČILI ZA DELO. Ideja je zorela več let, udejanjati pa se je začela jeseni 2004. S programom so začrtali strategijo posredovanja med zaposlenimi in njihovim delovnim okoljem, katere cilj je povečevanje nadzora zaposlenih nad determinantami zdravja. Podlago za program predstavljajo poleg zakonov in podzakonskih aktov s področja zdravstva, Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi akti.
Program delimo v 3 faze:
- raziskovalna-analitična (od oktobra 2004 do avgusta 2005)
- projekt Phare – Izobraževanje za zdravo delo in življenje (maj 2005 - julij 2006)
- implementacija (od 2007 dalje)
V okviru raziskovalno-analitične faze je bila opravljena raziskava na vzorcu direktoric in direktorjev slovenskih podjetij in javnih zavodov. Rezultati kažejo, da se direktorji in direktorice dobro zavedajo pomena zdravja in sovplivov zdravja in dela. Dve tretjini anketiranih sta bili pripravljeni na uvajanje programa, 93 bi se jih programa udeležilo osebno.
Projekt Phare je bil usmerjen v zasnovo sedmih izobraževalnih modulov za vseživljenjsko učenje o zdravem delu in življenju ter spremembah v korist zdravja na delovnem mestu in v delovnem okolju ter v izdelavo koncepta mreže za promocijo zdravja pri delu. Vsebino modulov so natisnili v priročniku za izvajalce, in zanje zasnovali posebno izobraževanje. Module so preizkusili v Pomurju.
V fazi implementacije se je program intenzivno razširil v slovenska podjetja. Potrebne so prilagoditve programa glede na velikost podjetja, strukturo zaposlenih ipd.