1. RAZVOJ PROJEKTA

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki pri Združenih narodih skrbi za zdravstveno in socialno varnost človeštva, že dolgo opozarja na zastoje v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva. Zdravje prebivalcev se rojeva v varnem in čistem okolju, v pravici do dela, na varnem delovnem mestu, v toplem domu, v prijaznem bivalnem okolju, med prijatelji in ne v nezdravem okolju, v slabih delovnih in bivalnih razmerah, v brezposelnosti, v revščini, v konfliktnih odnosih, v stresnih situacijah in osamljenosti. Te potrebe rastejo hitreje kot materialna in strokovna pripravljenost za njihovo zadovoljitev. Zato so leta 1984 članice SZO sprejele strategijo "Zdravje za vse", katere temeljna načela so predvsem skrb za boljše zdravje in večjo kakovost življenja ter razvijati sistem osnovne zdravstvene oskrbe.

Projekt Zdravo mesto pa so primer uveljavljanja načel strategije Zdravje za vse. Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni projekt, ki je zaživel leta 1986 v Lizboni, pod okriljem Regionalnega urada SZO za Evropo, kot skupni projekt Sektorja za pospeševanje zdravja in Sektorja za varstvo okolja. Do danes je prerasel v mednarodno gibanje.

Gre za dinamičen in razvojno usmerjen projekt, kjer ni mogoče vsega predvideti v naprej, zato poteka v fazah, ki trajajo 5 let. Na ta način je mogoče usklajevati potek projekta ter določati cilje projekta v skladu z razvojnimi potrebami in stanjem v družbi. V Sloveniji je nekaj mest (Ljubljana, Celje, Maribor) vključenih v ta projekt.

Leta 1993 je, v 2. fazi projekta, Maribor postal projektno mesto v okviru mreže zdravih mest SZO. Prevzel je tudi vlogo nacionalnega koordinatorja s sedežem na novo ustanovljene mreže slovenskih zdravih mest. Maribor je bilo projektno mesto tudi v 3. fazi, ki je bila v obdobju od 1998 do 2003.

Leta 2004 je, v 4. fazi projekta (od 2003 do 2008), projektno mesto SZO postalo Celje.

2. GLAVNI CILJI

Projekt si prizadeva, da bi vsako mesto vodilo zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov meščanov za boljše življenje v mestu. Zdrava mesta so zavest o pomembnosti varovanja zdravja. Zdravje ni le to, da nismo bolni, je stanje celotnega fizičnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Nastaja tam, kjer živimo in delamo. Je dobro mnenje o sebi, o svojem okolju in o svojem mestu. Projekt izhaja iz načela, da zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh, zlasti v mestnem okolju.
Glavni cilj projekta "Zdrava mesta" je, da postane zdravje izrazita skrb vseh, tako upravnih organov, kot javnega in zasebnega sektorja. Omenjene strukture naj bi si prizadevale ustvariti takšne razmere, ki bodo omogočile oblikovanje zdravju naravnane javne politike, ki bo zagotavljala:
• varne in čiste življenjske razmere visoke kakovosti, vključno s kakovostjo bivanja;
• uravnotežen in stabilen ekosistem;
• medsebojno podpirajočo se skupnost in sosedstvo;
• visoko stopnjo vključevanja občanov v načrtovanje in odločanje, ki lahko vplivajo na zdravje;
• zadovoljevanje osnovnih potreb glede oskrbe z vodo, prehrano, bivališčem, delom in varnostjo za vse občane;
• enakost možnosti za vse občane pri dostopu do spoznanj, izkušenj in storitev, ki se nanašajo na zdravje;
• življenjsko in okoljevarstveno usmerjeno mestno načrtovanje in gospodarjenje;
• široko razumevanje do lastne kulturne preteklosti in do drugih etničnih skupin med mestnim prebivalstvom;
• mestno strukturo in upravo, ki upošteva lastne značilnosti različnih mestnih predelov in jih trajno vzdržuje;
• zdravstvene ustanove in zdravstveno varstvo na visoki ravni za vse občane;
• enakost možnosti vseh občanov za najvišjo možno stopnjo zdravja in dobrega počutja;
3. TEMELJNE SKUPNE ZNAČILNOSTI

Vsem projektom Zdravih mest je skupnih šest značilnosti:
1. Opredelitev za zdravje
Poudarjanje holistične narave zdravja in prepoznavanje povezave med njegovimi fizičnimi, duševnimi, socialnimi in duhovnimi stranmi. Prednostni nalogi sta krepitev zdravja in preventiva. Zdravje lahko vzpostavimo le s skupnim prizadevanjem posameznikov in skupin v mestih.
2. Politično odločanje
Bivanje, okolje, vzgoja in socialne službe ter drugi programi mestnih vlad imajo velik učinek na zdravstveno stanje v mestih. Projekti Zdrava mesta krepijo prispevke takih programov za zdravje tako, da vplivajo na politično odločanje mestnih parlamentov.
3. Medsektorsko sodelovanje
Je proces, v katerem organizacije, ki delujejo zunaj zdravstvenega področja, spremenijo svoje dejavnosti tako, da več prispevajo k zdravju. Primer medsektorske akcije je urbanistično načrtovanje, ki naj bi zagotovilo veliko zelene površine za rekreacijo in s tem spodbujalo dobro telesno kondicijo.
4. Sodelovanje javnosti
Ljudje sodelujejo pri zdravju preko izbire načina življenja, uporabe zdravstvenih služb, pogledov na zdravstvene probleme in delu v družbenih skupinah. Projekti Zdrava mesta pospešujejo aktivnejšo vlogo ljudi na vseh naštetih področjih. Zagotavljajo sredstva, s katerimi lahko posamezniki neposredno vplivajo na odločanje v projektu in s pomočjo projekta pri aktivnostih mestnih uradov in drugih organizacij.
5. Inovacije
Krepitev zdravja in preventiva bolezni s pomočjo medsektorskega sodelovanja zahteva nenehno iskanje novih idej in metod. Uspešnost projektov Zdravega mesta je odvisna od njihove sposobnosti za izvedbo inovacij v okolju, ki podpira spremembe. Projekti to dosegajo s širjenjem znanja o novih metodah, spodbujanjem inovacij in s spoznavanjem dosežkov tistih, ki eksperimentirajo z novimi smernicami in programi.
6. Zdravju naklonjena javna politika
Uspešnost projektov Zdrava mesta se odraža v stopnji, do katere vodstvo mesta lahko vpliva na smernice, ki pogojujejo osnovo za zdravje. Projekti dosežejo svoje cilje, ko postanejo domovi, šole, delovna mesta in drugi deli mestnega okolja primerni za zdravo življenje. Politične odločitve, medsektorsko sodelovanje, sodelovanje javnosti in inovacije, ki jih pospešujejo projekti Zdrava mesta, si skupaj prizadevajo doseči zdravju naklonjeno javno politiko.


4. KLJUČNA PODROČJA DELA V IV. FAZI

Tudi v IV. fazi temelji pristop na dveh ključnih elementih: vlaganja v izboljševanje zdravja ter sodelovanje z regionalnim uradom SZO za Evropo pri uveljavljanju ključnih razvojnih področij
• Vlaganja v izboljševanje zdravja temeljijo na partnerstvu. Poseben poudarek je namenjen prizadevanjem za večjo stopnjo enakosti, determinantam zdravja, uravnoteženemu razvoju ter
demokratični ureditvi, ki omogoča aktivno sodelovanje. Razvoj zdravja v mestu ostaja tako še
naprej ključna naloga v okviru projekta Zdrava mesta.
• Ključna razvojna področja, kjer je potrebno v obdobju 2003-2008 zagotoviti tesno sodelovanje z regionalnim uradom SZO za Evropo, so:
1. Načrtovanje mesta ob upoštevanju zdravja
2. Ocenjevanje vplivov na zdravje
3. Zdravo staranje
4. Promocija fizične aktivnosti.

5. GLAVNI IZZIVI PROJEKTA CELJE –ZDRAVO MESTO V IV. FAZI WHO PROJEKTA

Aktivno sodelovanje projekta Celje zdravo mesto v okviru IV. faze SZO projekta pomeni nove izzive za vse, ki so neposredno vključeni v projekt. Ti izzivi niso novi, ampak so sedaj prišli še bolj do izraza.
1. Zagotoviti aktivno sodelovanje vodilnih politikov, strokovnjakov in drugih osebnosti mesta pri projektu.
2. Projektu je potrebno zagotoviti nujno potrebna sredstva za delo.
3. Pomemben je učinkovit projektni svet, ki deluje kot gonilna sila projekta.
4. Visoka stopnja vključevanja javnosti pri posameznih podprojektih.
5. Medsektorsko sodelovanje.
6. Podpora medijev.
Seveda pa so še drugi dejavniki, ki lahko pospešijo razvoj projekta. Med njimi je gotovo izredno pomembno izobraževanje ter sodelovanje z drugimi mesti, ki so se tudi priključila gibanju Zdrava mesta. Izmenjava izkušenj med mesti in sodelovanje na konkretnih projektih imata izredno pozitiven vpliv na razvoj projektov ter hitrejše približevanje kvalitetam zdravega mesta.