UVOD


Nepravilna prehrana je prehrana, ki ne ustreza pravilni prehrani glede na:
• sestavo hrane (ima preveč nasičenih maščobnih kislin, preveč čistih sladkorjev in soli, premalo vlaknin, vitaminov ter mineralov; primeri: hitra hrana (fast food), gazirane pijače, slaščice, pecivo, cvrtje, enolična in visokokalorična prehrana);
• način prehranjevanja (premalo obrokov preko dneva in preveč zvečer);
• način priprave hrane (preveč cvrtja).

Nepravilna prehrana je dejavnik tveganja za:
 bolezni srca in ožilja,
 sladkorno bolezen,
 raka (rak na dojki, kolorektalni rak),
 motnje prebavnega sistema (zaprtje, ulkus),
 rahitis, osteoporozo, skorbut, bolezni zob, makrocitno anemijo, anemijo zaradi pomanjkanja železa, težave v rasti in razvoju.

Hkrati je napovedni dejavnik za naslednje dejavnike tveganja:
 povišan krvni tlak
 povišan holesterol
 povišan krvni sladkor
 debelost, prekomerna telesna teža
 reševanje težav s hrano



METODE

Iskanje literature po bibliografskih bazah Medline, Google Scholar, BiomedCentral in Ovid.
Iskali smo vzročne povezave za nepravilno prehranjevanje, definicijo pravilne prehrane, možnosti preventive za pravilno prehranjevanje.


REZULTATI


Določeni stili prehranjevanja so lahko ob nepravilnem uživanju nezdrava ali potrebujejo prehranske dodatke zaradi svoje specifičnosti. Mednje štejemo:

• vegetarijanstvo: obstaja mnogo različnih stilov vegetarijanstva (laktovegetarijanec, vegan idr.). Ti posamezniki imajo povprečni nižji krvni tlak, holesterol in sladkor kot vsejedci, kljub temu pa zaradi neuživanja živalske hrane ali preveč enolične rastlinske hrane prihaja do pomanjkanja vitamina B12, železa, vitamina D. Odsvetovano je pri otrocih, pri katerih lahko povzroči upočasnitev rasti in razvojne težave.
• makrobiotika/veležitje: vključuje več nivojev prehranjevanja, na najbolj strogem nivoju se posamezniki prehranjujejo samo s zrnjem. Ta stil naj bi malce zmanjšal tveganje za pojavnost raka, ni pa znanstveno potrjeno. Pojavlja se malnutricija, avitaminoze in tudi tu jo odsvetujejo pri otrocih. Problematika tega stila prehranjevanja je v zapovedi nizkega uživanja tekočine, odklanjanja znanstvene medicine in poudarjanje veležitja za zdravljenje raka.
• diete z nizko vsebnostjo maščob ali z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov –uspeh v shujševalnih programih s temi dietami ni dokazan.
• energetski napitki – v kombinaciji z alkoholom so toksični.
• alkohol – problem pri alkoholikih, katerim predstavlja vir hrane, pojavljajo se avitaminoze idr.
• prehranski dodatki (barvila, konzervansi, stabilizatorji…): nekateri so karcinogeni in toksični. Lahko povzročijo hiperaktivnost pri otrocih, alergijske reakcije in migreno.


Vzroki in napovedni dejavniki za nepravilne prehranjevalne navade:

- dober okus, vonj, izgled;
- zaradi akutnega padca glukoze v krvi zahteva nadaljni vnos (npr.čokolada);
- uravnavanje stresa, čustvenih težav, nihanj razpoloženja;
- neznanje o pravilni prehrani;
- prenehanje kajenja;
- preveč razpoložljive hrane, potrošniška družba;
- visoka cena zdrave hrane, nizka cena nezdrave hrane;
- marketing, interesi kapitala (na en oglas za zdravo hrano pride več oglasov za nezdravo hrano);
- mišljenje »nič se mi ne more zgoditi«;
- kulturna pogojenost.


Pravilno prehrano delimo na
A) pravilno prehrano za zdrave (odrasle, otroke)
B) pravilno prehrano za bolne (clinical nutrition; odrasle, otroke)


Načela pravilne, zdrave, uravnotežene prehrane vsebujejo:

- pravilen način prehranjevanja:
Uživamo 3-5 obrokov na dan z razmaki na tri ure. Energijska razporeditev na obroke naj bi bila zajtrk = 25, dopoldanska malica =15, kosilo = 30, popoldanska malica = 10 in večerja =20.
Ob tem je potrebno upoštevati tudi energetsko porabo glede na zahtevnost in trajanje vsakodnevnega dela.

- pravilno sestavo hrane:
Vsakodnevna hrana mora biti raznolika in vključevati živila iz vseh skupin – mleko, sadje, zelenjava, škrobna živila in stročnice, meso, maščobna živila).

Ogljikovi hidrati – pokrijejo naj 50-70 dnevnih potreb. Uporabljajmo raje rjavi riž kot belega, polnozrnati kruh raje kot bel.

Vlaknine – so živila z več balasta, imajo nižje energetske vrednosti; vlaknine so predvsem v sadju in zelenjavi.

Maščobe – pokrijejo naj 15-30 dnevnih potreb; priporočljive so maščobe rastlinskega izvora;

Beljakovine – pokrijejo naj 10-15 potreb, ob naj bo razmerje med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami 3:2. Rumenjak vsebuje več maščob kot beljak, maslo več kot margarina. Jejmo več rib kot drugega mesa. Pusto meso lahko zamenjujemo s stročnicami, nemastno skuto, sirom idr. Pri tem je važno, da samo z mesom lahko vnesemo vitamin B12.

Sol – hrana je vsebuje dovolj za naše potrebe, zato je ne dosoljujmo.

Sladkor – do 5 čajnih žličk dnevno. Izogibajmo se slaščicam, nadomestimo jih s sadjem in sadnimi sokovi.
Pijača – navadna voda, mineralna voda, nesladkani čaji raje kot gazirane pijače in sladki sokovi.

Varovalna živila – sadje, zelenjava (redno uživanje več enot na dan zmanjša tveganje za razvoj raka za 10), dietne vlaknine, vitamini.


- pravilen način priprave hrane:
Uporabljamo kuhanje v majhni količini vode, dušenje, pečenje idr. Hrane raje ne cvremo, ker s tem vsrka preveč maščobe. Izbirajmo živila, ki vsebujejo čimmanj maščob, odstranjujmo vidno maščobo, jajca raje mehko ali trdo kuhajmo.
Namesto soli uporabljajmo začimbe in zelišča.
Konzerve, zmrznjeno hrano zmanjšajmo na minimum in preverjamo rok trajanja, vsebnost maščob in soli.



DISKUSIJA

Motivacija za pravilno prehranjevanje:
- uživanje v hrani;
- dobro počutje, urejena prebava;
- zmanjšano tveganje za razvoj kroničnih bolezni in bolezni zaradi avitaminoz;
- stalna teža;
- urejen krvni sladkor, holesterol, krvni tlak;
- upor kapitalu.


Preventivne akcije, usmerjene na posameznika:

Paciente motiviramo za uživanje zdrave prehrane, naučimo šteti kalorije v živilih in določati svojo energetsko porabo. Svetujemo jim primerno dieto z nižjim energetskim vnosom in jih vključimo v shujševalne programe, kjer je obravnava timska (dietetičarka, zdravnica, medicinska sestra, psihologinja). Predlagamo jim literaturo o zdravi prehrani (knjige, smernice, internetne strani). Svetujemo in poučimo jih o možnih zapletih v zvezi z izborom alternativnih načinov prehranjevanja – makrobiotike, vegetarijanstva.

Množične javnozdravstvene preventivne akcije:

- presejanje prebivalstva za krvni tlak, krvni sladkor in holesterol.
- izobraževanje o zdravem načinu prehranjevanja;
- poceniti zdravo hrano, ponujati jo morajo vsi trgovski centri;
- omejiti otroški marketing;
- podpirati industrijo zdrave hrane.


ZAKLJUČEK

Nepravilna prehrana je dejavnik tveganja za mnoge bolezni. Ta dejavnik je lažje odpravljiv z ekonomskega ter organizacijskega vidika kot vključevanje dodatnih preiskav, presejevanj in drugih postopkov v zdravstvo, ki bi odpravljala samo posledice. Zato je potrebna preventiva na področju zdrave prehrane, ki jo mora podpirati tudi država; potrebno je odpravljati vzroke, motivirati, izobraževati in prakticirati načela zdrave, pravilne prehrane.