1 UVOD

Hiperlipidemija pomeni zvišano količino maščob v plazmi. Lahko so zvišani le trigliceridi (hipertrigliceridemija) ali holesterol (hiperholesterolemija), lahko pa sta zvišana oba. Hiperlipidemija je zelo pogosto bolezensko stanje. Pomembno vpliva na razvoj ateroskleroze in njenih zapletov (koronarna bolezen, možgansko-žilne bolezni, periferne arterijske bolezni) (1). Pomembno je vedeti, da se tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni še dodatno poviša ob prisotnosti drugih dejavnikov (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost, kajenje …) ter pri že prisotni aterosklerozi.

Ločimo primarne in sekundarne hiperlipidemije. Primarne so genetsko pogojene. Glede na tip maščobe, ki je povišan, jih delimo na šest fenotipov - Fredericksonova klasifikacija, ki pa ni diagnostična, temveč ima le prognostični in terapevtski pomen. Posebno visoko tveganje za ishemično bolezen srca se pojavi pri bolnikih z družinsko hiperholesterolemijo, kjer je okvarjen receptor za LDL. Sekundarne oblike hiperlipidemij so posledice različnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, alkoholizem, nefrotični sindrom, kronična ledvična odpoved, hipotiroidizem, jetrne bolezni, administracija nekaterih zdravil (2).

Ključna za zvišano tveganje srčno-žilnih bolezni sta količina celokupnega in LDL holesterola. Oksidirana oblika LDL holesterola vstopa v arterijsko steno in pospešuje aterosklerotični proces. VLDL prav tako vstopa v žilno steno, vendar manj, HDL pa je zaščitni holesterol, ker poveča povratni transport holesterola iz žilne stene v jetra, torej deluje antiaterogeno.

Natančne vrednosti med visokimi in nizkimi vrednostmi holesterola še ne moremo določiti, lahko pa govorimo o priporočenih vrednostih, kjer je tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni majhno. Pri osebah brez manifestne ateroskleroze so priporočene vrednosti celokupnega holesterola ≤5 mmol/L, LDL ≤3 mmol/L, pri osebah z znaki ateroskleroze in sladkornih bolnikih pa celokupni holesterol ≤4.5 mmol/L ter LDL ≤2.5 mmol/L. Vrednosti za HDL pri moških bi naj bile ≥1.2 mmol/L, pri ženskah ≥1 mmol/L, trigliceridi pri vseh ≤2.0 oz. 1.7 mmol/L (1).

2 VREDNOTENJE VREDNOSTI KRVNIH MAŠČOB

Pri obravnavi oseb z zvišanimi vrednostmi maščob v krvi moramo upoštevati tudi ostale dejavnike tveganja: arterijska hipertenzija, kajenje, fizična neaktivnost, debelost, spol, starost (moški nad 45. letom ter ženske nad 55. letom) in dedna nagnjenost (3).
V Sloveniji za oceno koronarne ali srčno-žilne ogroženosti uporabljamo framinghamski model. Ločimo:
• skupino zelo ogroženih, v katero uvrščamo osebe, pri katerih je tveganje za koronarno bolezen v 10 letih več kot 20 ;
• skupino zmerno ogroženih, pri katerih je tveganje 10–20 ;
• skupino blago in malo ogroženih, pri katerih je tveganje manj 5–10 ;
• skupino z največjim tveganjem (več kot 40 ), v katero sodijo bolniki s koronarno boleznijo, periferno arterijsko okluzijsko boleznijo in simptomatsko karotidno aterosklerozo ter bolniki z družinsko hiperholesterolemijo in drugimi aterogenimi genetskimi hiperlipidemijami (3).
Glede na stopnjo ogroženosti se odločimo kako hitro, koliko in s kakšnimi ukrepi bomo skušali znižati vrednosti maščob v krvi, predvsem celokupnega in LDL holesterola (3).


3 METODE DELA

Prva preiskava je določanje celokupnega holesterpla v krvi. Če so vrednosti normalne, nadaljnje preiskave niso potrebne. Določanje vrednosti posameznih skupin krvnih maščob (LDL; HDL; trigliceridi) je potrebno pri bolnikih s povišanim celokupnim holesterolom in povečanim tveganjem za srčno-žilno bolezen. Za odvzem krvi za določitev lipidov je treba upoštevati naslednje kriterije: kri odvzamemo najmanj 12 ur po zadnjem obroku hrane, bolnik mora uživati izokalorično hrano vsaj tri tedne, krvi ne smemo odvzeti v času akutnih bolezni, ker so takrat vrednosti krvnega holesterola manjše, portrebna je določitev vsaj dvakrat v razmaku 1–3 tednov (3. 4).
Po 20. letu bi morali vsem ljudem preventivno izmeriti raven holesterola, vendar zaradi finančnih obremenitev tega ne izvajamo. Pregledujemo naslednje skupine ljudi s povečanim tveganjem:
• mlajšim od 50 let s ksantelazmami, oz. s ksantomi ne glede na leta;
• mlajšim od 50 let z družinsko anamnezo o zgodnji smrti zaradi srčnega infarkta;
• mlajšim od 65 let s sladkorno in/ali srčno-žilno boleznijo;
• asimptomatske osebe z družinsko hipeholesterolemijo (priporočeno je določanje vrednosti holesterola pri vseh najbližjih sorodnikih);
• asimptomatske osebe srednjih let z dvema ali več dejavniki tveganja (kajenje, visok krvni pritisk, debelost ...).
Če so vrednosti celokupnega holesterola normalne, ob manjši koronarni ogroženosti (pod 20), ponovimo preiskavo vsakih 5 let, ker se lahko s starostjo krvni holesterol povečuje. Kadar pa najdemo zvečan holesterol skupaj s koronarno ogroženostjo nad 20, je potreben posvet z zdravnikom glede ukrepov za njegovo znižanje in redno merjenje koncentracije krvnih maščob vsake tri mesece (3, 4).

4 RAZPRAVA

Zvišan holesterol v krvi je dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka (dojke, debelega črevesa in danke). Znani so napovedni dejavniki za razvoj zvišanega holesterola v krvi:
• genetska predispozicija, spol, starost (na katere ne moremo vplivati);
• nepravilna prehrana, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost, kajenje, stres (na katere lahko vplivamo) (5).

Preprečevanje in zdravljenje hiperlipidemij
Zdravljenje hiperlipidemij sodi med osrednje preventivne ukrepe za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Zniževanje vrednosti holesterola v krvi dokazano zelo zmanjša umrljivost in obolevnost zaradi koronarne bolezni srca. Zdravljenje je odvisno od tega, kako nevarna je hiperlipidemija za posameznika. Pri tem upoštevamo vrednost krvnih lipidov, njegovo koronarno ogroženost in ali gre za zdravega človeka ali za bolnika z že izraženimi znaki ateroskleroze (6).
Glavni temelji zdravljenja so:
• pogovor z bolnikom; zdravnik mora spoznati bolnikove prehranjevalne navade in slog življenja, ugotoviti njegovo razumevanje in odnos do problema. S pozitivnim pristopom bolniku razložiti pomen zdravljenja hiperlipidemije, in poudariti, da več faktorjev skupaj vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Pri svetovanju si pomagamo s prospekti in knjižicami;
• dietni režim; natančno mu je treba razložiti, katera živila lahko uživa, v kakšnih količinah in česa ne sme. Zmanjšati je potrebno količino nasičenih maščobnih kislin (največ jih zaužijemo z mesom in mesnimi izdelki, polnomastnim mlekom in izdelki iz polnomastnega mleka) in holesterola (jajčni rumenjak, maščobe živalskega izvora). Namesto nasičenih maščob je priporočljivo uporabljati več mono- ali polinenasičenih maščobnih kislin (sončnično, sojino, bučno olje), s katerimi ugodno znižujemo LDL. Zvečati je potrebno tudi porabo vlaknin (sadje, zelenjava) in sestavljenih ogljikovih hidratov (testenine, riž, krompir). Bolnik mora dobiti ustrezno pisno gradivo;
• redna telesna dejavnost, aerobna vadba 20–30 min, 2–3x tedensko;
• opustitev kajenja in pitja alkohola;
• znižanje krvnega pritiska (6).
Učinek naštetih ukrepov je različen in je odvisen od genetske zasnove hiperlipidemije, začetnih vrednosti krvnih lipidov, predhodnih dietnih navad in upoštevanja dietnih navodil. Holesterol LDL se ob dieti lahko zmanjša za 8 do 15 . Preventivni ukrepi so lahko pri malo ogroženih osebah edini način zdravljenja. Če kljub dieti ni uspeha, je priporočeno zdravljenje z zdravili (statini, fibrati, izmenjevalci žolčnih kislin, niacin). Kdaj se odločimo z zdravljenje z zdravili, je odvisno predvsem od stopnje koronarne ogroženosti. Pri že obolelih običajno začnemo zdravljenje z dieto in zdravili hkrati, saj želimo čim hitreje doseči nižje vrednosti holesterola LDL (manj kot 3,0 mmol/L). V primarni preventivi, ko se lahko zadovoljimo tudi z nekoliko višjimi ciljnimi vrednostmi LDL holesterola, pa preizkušamo učinek dietnega zdravljenja 3–6 mesecev. Zdravljenje z lipolitiki je dolgotrajno, običajno vse življenje, saj se po prekinitvi zdravljenja vrednosti krvnih maščob postopno zvečajo na izhodno vrednost.

5 ZAKLJUČEK

Za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni je zelo pomembna preventiva v obliki ozaveščanja ljudi in vpliv na prehrambeno industrijo (na izdelkih je potrebno jasno označiti vsebnost nasičenih maščobnih kislin, holesterola in z opombo, da jih je priporočeno uživati v manjših količinah).
Še večjo pozornost velja usmeriti na koronarne bolnike, ki bi si lahko s spremembo nezdravega življenja pomembno podaljšali in izboljšali kvaliteto življenje. Zanesljivo učinkovita preventivna programa sta zdravljenje hipertenzije in odsvetovanje kajenja ter tudi sekundarna preventiva pri ljudeh po prebolelem infarktu.
Večina bolnikov s hiperlipidemijo je zbolela zaradi nepravilnega življenjskega sloga, zato je treba privzgojiti zdrav način življenja že osnovnošolcem (glede kajenja, telesne dejavnosti, prehrane, normalne telesne teže). Ne nagrajujmo otrok s hrano (tortami in čokolado)!