STRES IN ZDRAVJE

1. UVOD

V moderni družbi so ljudje pod neprestanim pritiskom, saj hočejo doseči največ, biti boljši, stremijo k višjim standardom na delu, doma, še celo v prostem času. Pri nekaterih ljudeh je stres sestavni del življenja in vsakdanjika. Nekatere ugotovitve kažejo, da je stres med glavnimi dejavniki in vzroki pri 75 vseh človeških bolezni in da je 50 smrtnosti zaradi glavnih vzrokov smrti (rak, srčna obolenja, respiratorne bolezni, infekcije, nesreče, nasilje) povezanih z življenjskim stilom.


2. STRES

Stres je lažje občutiti kot definirati, ker je težko objektivno ovrednotiti fizične in hormonske spremembe. Bolj opazne so psihološke in vedenjske spremembe. Stres je rezultat porušenega ravnovesja med pritiski, ambicijami, zahtevami, človeško ranljivostjo na eni strani ter zmožnostmi, osebnimi sposobnostmi in podporo na drugi strani.
Stres povzročajo različni stresorji:
- čustveni: odnos do samega sebe, čustva (jeza, strah, krivda, anksioznost, osamljenost, dolgčas, utrujenost), pričakovanja drugih, temperament/osebnost (razdražljiv, agresiven, zaprt, ambiciozen)
- fizični: zasvojenost, nesposobnost
- socialni/okolje: socialni status (nezaposlenost, rasa, revščina, delo, preobremenjenost, monotonost, pomanjkanje časa), okolje (hrup, izoliranost).
Znaki stresa:
- zdravstveno stanje: glavobol, migrena, mišična napetost, GIT motnje, hipertenzija, predmenstrualna napetost, utrujenost, težave s spanjem
- čustvene težave: anksioznost, skrb, razdražljivost, oslabljena koncentracija in odločanje, izguba spomina, libida, povečana uporaba tobaka/alkohola/zdravil
Mehanizmi odgovora na stres:
- primarni avtonomni odgovor; adrenalin pospeši metabolizem, kar obremeni cirkulatorni sistem, poviša krvni pritisk in frekvenco srca ter dihanja, poveča prekrvavitev možganov in mišic. Pride tudi do začasne inkontinence zaradi sprostitve mehurja in analnih sfinktrov.
- sekundarni odziv na stres; je počasnejši in odvisen od osebnosti, let, spola, kulture, prejšnjih izkušenj, podpore
- kemičen odziv; glavna hormona sta adrenalin in kortizol-vpliv na cirkulacijo, glukozo in lipide v krvi
- osebnostne značilnosti




3. STRES IN HOLESTEROL

Aktivacija stresne poti zavira rastno, ščitnično in spolno os. V raziskavah so ugotovili, da kronični stres posnema presnovno stanje endogenega Cushingovega sindroma, dolgotrajne uporabe glukokortikoidov in presnovnega sindroma (kronično zvišanje kortizola v krvi, posledice so visceralna debelost, odpornost proti inzulinu, hiperinzulinemija, zvišan krvni tlak ter raven holesterola in trigliceridov v krvi).
V naslednjih raziskavah so ugotovili, da stres neugodno vpliva na raven serumskega holesterola, spremenljivost krvnega tlaka, presnovo sladkorja in različne tvegane oblike vedenja ( kajenje, nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža).
Pri opazovanju vpliva stresa v družini (nizka stopnja razumevanja med člani) pri otrocih so ugotovili, da le-ta vpliva na neugodno razmerje LDL/HDL pri fantih, ne pa pri dekletih.
Nezaposlenost in zaposlitvena nezanesljivost zvišujeta raven serumskega holesterola pri moških srednjih let (0,25 mmol/L). Ženske imajo zvišano raven še 8 mesecev po izgubi službe. Ravno tako so ugotovili, da imajo delavci, ki so izpostavljeni kroničnemu stresu na delovnem mestu višji aterogeni indeks kot tisti, ki so pod manjšim stresom. Občasna večja delovna obremenitev pa vpliva na višjo raven serumskega holesterola, pa tudi večji vnos hrane, ki to vrednost zvišuje.
Kot neodvisni dejavnik tveganja nastopa vedenjski vzorec tipa A (tekmovalni, razdražljivi ljudje, ki živijo hitro in naporno življenje in se čustveno odzivajo z večjo jezo) in pomeni enako tveganje kot kajenje, zvišan krvni tlak in zvišana raven holesterola. VVT-A naj bi bil pozitivno povezan z zvečano fiziološko odzivnostjo na stres, le ta pa z zvečano vrednostjo skupnega holesterola v serumu. Ravno tako pa VVT-A povečuje učinek skupnega serumskega holesterola na koronarno tveganje zaradi zvečane nevroendokrine odzivnosti.
Krvni tlak: Ponavljajoči se sunki aktivacije simpatikusa, hormonskih nihanj in dvigov AT naj bi povzročili hipertrofijo gladkih mišičnih celic arteriol, kar vodi v večjo občutljivost na vazokonstriktorje, s tem pa pride do oženja svetline žil in zvišanja perifernega upora.
Krvni sladkor: Zmanjšanje anksioznosti pri sladkornih bolnikih je povezano z znižanjem ravni skupnega holesterola, holesterola HDL, TG in glikoziranega Hb.

4. DISKUSIJA
4.1. OD NEGATIVNEGA K POZITIVNEMU

Ko je leta 1970 sociolog Antanovsky odkril med pacienti, ki so preživeli koncentracijsko taborišče, presenetljivo dobro psihično in čustveno stanje, se je vprašal, zakaj nekateri ljudje pod stresom zbolijo, drugi pa ostanejo zdravi. V odgovor na to je postavil novo teorijo: salutogeneza. Temelji na moči posameznika in je danes poznana kot študije o kakovosti življenja in faktorjih, ki pripeljejo do boljšega zdravja. Vplivala je na programe WHO in pa na različna gibanja za zdravje po vsem svetu, dokler ni leta 1998 psiholog Saligman postavil nove smeri imenovane pozitivna psihologija.. Do takrat je bila večina raziskav in samo zdravljenje namenjenih preprečevanju bolezni (stresa), se pravi prehodu iz negativnega v nevtralno stanje, Saligman pa pravi, da bi se moral posameznik osredotočiti na pozitivne strani življenja, predvsem na svojo moč in vrline (kot so radovednost, pogum in ljubezen do učenja). Ta spoznanja je razdelil v tri enote, ki se med seboj dopolnjujejo:

- obveznost oz. dolžnost do družine, dela, hobijev…
- smisel – s svojimi sposobnostmi služiti višjemu cilju
- zadovoljstvo

Da bi to dosegli bi morali sodelovati tako zdravniki (ki bi individulano poučevali ljudi) in pa službe zadolžene za javno zdravje.

Ljudem, ki pregorijo na delovnem mestu, je seveda treba pomagati, vendar pa bi bil mogoče čas da bi se začeli bolj ukvarjati z dobrim počutjem, kot ga predstavlja pozitivna psihologija in do takih obolenj sploh ne bi prišlo.



4.2. STRES IN ZDRAVNIŠKI POKLIC

Kako radi zdravniki govorimo o preventivi, ko gre za druge – in kako pogosto tak premislek odrivamo v podzavest, ko gre za lastno ranljivost! (Matjaž Zwitter)

Zdravniki so zaradi svojega poklica še posebej izpostavljeni kroničnemu stresu in hitreje podležejo t.i. burnout sindromu oziroma sindromu izgorevanja. Gre za tesnobo, napetost in čustveno izčrpanost, kot posledico obremenitev na delovnem mestu. Kronični konflikti, ki zdravnika trgajo na kosce, se pojavijo med delodajalcem, zdravniško zbornico, razvojem stroke, ZZZS-jem, mediji, bolnikom in svojci ter zdravnikovo osebno željo, da sledi strokovnim in etičnim načelom in je pri tem ustrezno nagrajen. Organizacije silijo zdravnika, da se prilagodi ekonomskim zmožnostim, medtem ko bolniki in tudi sam želi nuditi vse za povrnitev zdravja. Mediji oblikujejo odnos družbe do zdravnikov, ki kljub trudu posameznika postaja bolj črn. Zdravnikov začaran krog se začne, ko iz »obdobja entuziazma« preide v »obdobje stagnacije«, kjer vedno izraziteje opaža le slabe strani poklica. Ne občuti več zadovoljstva ob svojem delu. Sledi »obdobje frustracije«, od koder vodita dve poti. Bolj zadovoljen in ustvarjalen postane, če se motečih stvari zave in jih bodisi sprejme bodisi spremeni. Negativna pot, kjer delo več ne vzbudi njegovih čustev, pomeni mu le še finančni dohodek za preživetje, pripelje do apatije in brezupa, ki sta najtežji fazi izgorevanja.

Problem je velik, saj sindromu izgorevanja ob strani stojijo pogostejše maligne bolezni, nezgode in motnje spomina. O samomoru občasno razmišlja 9,6 slovenskih zdravnikov, poskusilo pa ga je storiti 1,6 , od tega 2,5-krat več žensk, ki so še dodatno obremenjene s svojo dvojno vlogo. Naše bodoče delovne okolje bo polno dejavnikov tveganja za tak razvoj, zato bi moral vsak preventivno poskrbeti za zaščitne dejavnike. Mednje spada zlasti razumevanje in priznavanje samega sebe, svojih občutkov in reakcij. Zdravnik mora poznati objektivne faktorje, ki ga pri delu omejujejo – tako ekonomske kot tudi meje mogočega zdravljenja. Razbremenijo tudi konzultacije s kolegi, skupinski sestanki, razumevajoče delovno okolje ter možnost običajnega klepeta za razelektritev ozračja. K uravnoteženju pripomorejo prijatelji izven zdravniških krogov in čim bolj razgibano preživljanje prostega časa. Balintove skupine so ena izmed možnih oblik preventive.

5. ZAKLJUČEK

Stres dokazano škoduje človeku na vseh ravneh njegovega obstoja, vendar na žalost živimo v času, kjer je življenje popolnoma brez stresa postalo iluzija, zlasti na delovnem mestu. Ker bomo sami nekoč opravljali enega izmed bolj stresnih poklicev, je koristno, da se tega čimprej zavemo in delamo preventivno, da bomo morda končno tok pognali od nevtralnega proti pozitivnemu. Na delovnem mestu naj bi na to najbolje vplivali nadrejeni, z dobrim pozitivnim zgledom, razumevanjem in na splošno z ustvarjanjem dobrega vzdušja. Vendar pa to ni dovolj. Poglavitno je, da skrbimo sami za svoje duševno zdravje. Podajamo tudi nekaj predlogov: ves čas spreminjati oz. dopolnjevati svoje vrednote, pridobiti si več samostojnosti pri delu ter osebna prenova (iskanje smisla, stalno učenje in pa skrbeti za svojo energijo)