1. UVOD:

Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem sooči z ogrožajočo okoliščino. Temu sledi nespecifična reakcija organizma, ki vodi v »boj in beg«.
Izraz »stres« je prvi uporabil Hans Selye leta 1949.

Nenadne, hitre spremembe zahtevajo akuten stresni odgovor organizma z namenom preživetja. Reakcija spominja na mehanizem »boj in beg« in vključuje pospešeno delovanje srca in dihanja, povečanje krvnega tlaka in mišične prekrvavitve, budnosti, previdnosti in pozornosti. Človek je pripravljen na obrambo in beg pred nevarnostjo.

Stres postane ob nenehnem delovanju stresorja kroničen. To je pretiran in dolgotrajen stresni odgovor, ki se odraža v spremenjenem delovanju različnih organskih sistemov. Moteno delovanje nevroendokrinega sistema pripelje do razvoja psihiatričnih in somatskih bolezni. Kroničen stres preide v distres, ko se kompenzacijske sposobnosti osebe izčrpajo. Sčasoma se distres poglablja ter preide v stanje popolne psihofizične izčrpanosti, ko govorimo o izgorelosti.

Stresni odgovor organizma je v večini dedno pogojen, močno pa nanj vpliva tudi okolje v katerem posameznik živi. Še posebej v razvojnem obdobju.


2. MATERIAL, METODE IN REZULTATI:

2.1. STRES IN ATEROSKLEROZA

Številne raziskave so pokazale, da stres neugodno vpliva na raven serumskega holesterola, spremenljivost krvnega tlaka, presnovo sladkorja ter spodbuja ljudi h kajenju, nepravilni prehrani in telesni nedejavnosti.
V sklopu ateroskleroze ima pomembno mesto holesterol, za katerega je s številnimi raziskavami na živalih in ljudeh dokazano, da se povečuje pod vplivom stresa. Bernnan je s sodelavci dokazal zvišanje le-tega pri podganah, ki so bile izpostavljene stresu.
Shively je v raziskavi dokazal povišanje lipidov pri opicah, ki so bile pod stalno agresijo nadrejenih opic. Razvile so klasične simptome presnovnega sindroma, kar pomeni veliko nalaganje visceralne maščobe, incidenca koronarne ateroskleroze, zvišana raven krvnega sladkorja.

Raziskave na ljudeh so proučevale vplive neugodnih psihosocialnih dejavnikov na razvoj ateroskleroze. Weidner je s sodelavci opazoval vpliv stresa v družini (nizka stopnja razumevanja med člani) pri otrocih in ugotovil, da le-ta vpliva na neugodno razmerje LDL/HDL pri fantih, ne pa pri dekletih.

V švedski longitudinalni raziskavi so ugotovili, da nezaposlenost in zaposlitvena nezanesljivost zvišujeta raven serumskega holesterola pri moških srednjih let (0,25 mmol/L). Ženske imajo zvišano raven še 8 mesecev po izgubi službe. Ravno tako so ugotovili, da imajo delavci, ki so izpostavljeni kroničnemu stresu na delovnem mestu višji aterogeni indeks kot tisti, ki so pod manjšim stresom. Občasna večja delovna obremenitev vpliva na višjo raven serumskega holesterola, pa tudi večji vnos hrane, ki to vrednost zvišuje.

2.2. STRES IN ZDRAVNIŠKI POKLIC

Stres na delovnem mestu izničuje zaščitne učinke telesnih obremenitev na srce in žilje. Stresa na delovnem mestu ni mogoče meriti, saj je odvisen od zaznave posameznika. Sprožajo ga obremenitve, kot med drugim zahtevnost dela, negotovost ali težave s sodelavci, ki niso specifične za delovno mesto, ampak so prisotne v vseh poklicih.
Delovni ali profesionalni stres karakterizira nesoglasje med zahtevami delovnega mesta in okolice, ter naših zmožnostih, želja in pričakovanj, da tem zahtevam zadovoljimo.

Zdravniki so zaradi svojega poklica še posebej izpostavljeni kroničnemu stresu in hitreje podležejo sindromu izgorevanja oz. »burnout« sindromu. Poznamo več definicij izraza izgorevanje (»burnout«). Do izgorelosti pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo in moč. Je tudi sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank. Pojavi se tesnoba, napetost in čustvena izčrpanost, vse pa je obremenitev na delovnem mestu.
Poznamo tudi psihološki »burnout«, ki govori za čustveno izčrpanost, depersonalizacijo (v smislu negativnega odnosa do strank) in nezadovoljstvo oz. negativen odnos do dela ter s tem povezani slabši rezultat dela.

Faze oz. obdobja izgorevanja:
1. »Entuziastično« obdobje
2. Obdobje »stagnacije«
3. Obdobje »frustracije«

dva izhoda: a) (+) zdravnik aktivira dodatno energijo in začne spreminjati
nekatere moteče stvari v okolju, druge pa poskuša sprejemati ter
končno postaja bolj zadovoljen in bolj ustvarjalen
b) (-) polzi v najtežjo fazo izgorevanja; 4. Obdobje »apatije«;

če ni pomoči: 5. Obdobje »brezupa«; tu je običajno potrebna
pomoč od zunaj

Prav vsa obdobja izgorevanja so za zdravnika zelo nevarna za zlorabo psihotropnih substanc in/ali razvijanje depresivnega razpoloženja s suicidnimi mislimi.

2.3. STRES IN SPLAV

Avtor raziskave dr. Pablo A. Nepomnaschy (National Institutes of Health, North Carolina) je ugotovil, da imajo nosečnice, ki so pod stresom v prvih tednih nosečnosti, večjo verjetnost splavljenja zarodka. Večina splavov se zgodi v prvih treh tednih od oploditve. Raziskovalci so v tem času merili nivo stresnega hormona kortizola v urinu pri 22 nosečnicah. 13 od teh jih je utrpelo splav v nekaj dneh po prvi zamujeni menstruaciji. Nosečnice s povišanim kortizolom so 3 krat pogosteje utrpele splav kot nosečnice z normalnim nivojem kortizola. Raziskovalci zato sklepajo, da maternalni stres vpliva na nosečnost v zgodnjem obdobju, ko se embrio pritrjuje na maternico.

2.4. STRES IN MIOKARDNI INFARKT

Avtor raziskave dr. Andrew Steptoe je preučeval 34 bolnikov, ki so doživeli miokardni infarkt (MI) in ugotovil razlike pri tistih, ki so nekaj ur pred MI občutili jezo, depresijo in stres.
Pri 14 bolnikih, ki so utrpeli MI zaradi čustvenega sprožilca, so s krvnimi testi ugotovili, da krvni tlak in srčna akcija kasneje vzpostavita normalne vrednosti, kot pri ostalih bolnikih z MI. Prav tako jim bolj poraste nivo trombocitov in drugih krvnih celic, kar je povezano z večjo formacijo strdkov. V prejšnjih študijah so že ugotovili, da obstajajo ljudje z osebnostnim tipom A, ki je kot “vroči reaktor”. Tako so ugotovili, da so določeni ljudje, glede na način, s katerim ragirajo na zahtevno situacijo, bolj ranljivi za MI. Niso pa ugotovili kakršnih koli razlik v temperamentu, niti v odnosu do negativne izkušnje.
Zdaj je njihov cilj raziskati, kako bi se dalo detektirati osebe, pri katerih lahko MI sproži čustveni stres.


3. DISKUSIJA:
Za današnji čas ni toliko nevaren močen in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo.
Z izrazom stres v praksi opisujemo predvsem negativne dejavnike. Vendar ni nujno, da je stres vedno negativen. Ščepec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje začini. Seveda, če ga ni preveč in ga lahko nadzorujemo. Določena mera stresa nam pomaga, da se spopademo z življenjem. Vsak od nas ima svojo posebno mero za stres.
Kadar se pojavijo telesni, čustveni ali vedenjski simptomi stresa, moramo poiskati pomoč. Poskrbeti moramo za primerno prehrano, dovolj gibanja, počitka in spanja. Včasih pomaga pogovor s prijateljem ali dobra knjiga. Sami si lahko pomagamo tudi z naravnimi zdravili.
Simptomi stresa
Telesni simptomi
• glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost
• bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah
• razbijanje srca, občutek kratke sape
• slabost, bruhanje, slaba prebava
• krči, driska, zaprtje, neješčnost
• tresenje, drhtenje, trzanje obraza, škrtanje z zobmi
• motnje spanja, pomanjkanje zanimanja za spolnost
• pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal
• zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta
Čustveni simptomi
• poslabšana koncentracija, pozabljivost
• pomanjkanje odločnosti
• izguba smisla za humor
• napetost, živčnost, vznemirjenost
• depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem
• razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost
• brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev
Vedenjski simptomi
• zloraba alkohola in drog, prenajedanje, zvečano kajenje
• grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok

4. ZAKLJUČEK:

Stres je sestavni del našega življenja, ki mu ne moremo ubežati. Naučiti se ga moramo premagovati in obvladovati. Stres dokazano škoduje človeku na vseh ravneh njegovega obstoja, vendar na žalost živimo v času, kjer je življenje popolnoma brez stresa postalo iluzija, zlasti na delovnem mestu.