| Datoteka | Velikost |
|---|---|
 porodne_poskodbe_matere.doc | 40 kB |
Vulva, vagina in presredek
Zanimivo je, da je porod glavice ploda manj travmatski kot porod zadnje rame. Poškodbe se ponavadi pojavijo tudi med normalnim porodom posebno pri primiparah. Klinično poznamo:
1. stopnja: kratka raztrganina sluznice vagine ter površinska raztrganina do največ polovice presredka;
2. stopnja: podaljšana do zunanjega zadnjičnega sfinktra, mišice presredka so natrgane, mišica zapiralka je nepoškodovana;
3. stopnja: popolno pretrganje presredka s pretrganjem krožnih vlaken mišice zapiralke anusa, navadno je natrgan tudi del rektuma. Tako lahko pride do motenj v delovanju spolnih organov. Temu se lahko izognemo z epiziotomijo, to je laceracija druge stopnje vulve, vagine in perinealnega telesa, ki jo naredimo s škarjami po lokalni aplikaciji anestetika.
Paragenitalni hematomi
Pojavijo se predvsem pri raztrganju ven. Ponavadi jih ne odkrijemo, dokler se ne pojavijo znaki hemoragije brez očitne krvavitve iz maternice ali vagine. Delimo jih na infralevatorske in supralevatorske hematome, meja je mišica levator ani. Infralevatorski hematomi zajemajo hematome vulve in presredka, paravaginalne hematome in krvavitev v ishiorektalno foso. Za njih je odgovoren paravaginalni pleksus ven. Pojavijo se lahko pri nepopolni oskrbi epiziotomije. Supralevatorske hematome je težko odkriti. Ponavadi jih zaznamo, ko se kažejo abdominalno. Paragenitalne hematome zdravimo predvsem konzervativno: transfuzija krvi, analgezija in kirurška evakuacija hematoma.
Cerviks
Manjše raztrganine cerviksa so pogoste in jih ponavadi ne odkrijemo. Nastanejo že pri normalne porodu ob prehodu glavice skozi cervikalni kanal. Te manjše poškodbe ne presegajo globine 1 cm, ne krvavijo in se spontano zarastejo. Večje raztrganine lahko zajamejo celotno dolžino vaginalnega dela grla maternice, lahko se podaljšajo na svode vagine, na supravaginalni del cerviksa in celo na telo maternice. Ponavadi zajamejo lateralne dele cerviksa in so lahko enostranske ali obojestranske.
Telo maternice
Najtežja komplikacije med porodom je ruptura maternice, pri kateri se lahko v trebušno votlino izlije 0,5 do 1,5 L krvi. Kaže se kot močna, nenadna bolečina, nato vse bolečine prenehajo. Pojavijo se znaki krvavitve, kolapsa in šoka ter padec krvnega pritiska. Maternica se lahko raztrga v zgornjem ali pogosteje spodnjem segmentu. Poznamo popolno ali nepopolno rupturo. Pri nepopolni rupturi je lahko raztrgana sluznica in mišični sloj (ruptura uteri subperitonealis) ali peritonej in mišični sloj (ruptura uteri externa). Pri popolni rupturi pride do raztrganja vseh treh slojev (sluznice, mišičnega sloja in peritoneja) in tako komunikacije med maternično in trebušno votlino. Po vzroku nastanka ločimo:
1. travmatsko nastale:
komplikacijah med porodom
kadar ne pride do zadostnega raztegovanja spodnjega segmenta
pri nastavljanju forcepsa in ekstrakciji glave ploda pri hidrocefalusu
2. spontano nastale:
vzroki so lahko pri materi
zožena medenica (najpogosteje)
viseči trebuh (os maternice je pomaknjena na prej, glava otroka se pod vplivi materničnih kontrakcij premika proti hrbtenici)
tumorji medenice (posebno jajčnikov, redko miomov, razen cervikalnih)
patološke spremembe v steni maternice (inflamatorni in degenerativni procesi, brazgotine, spontane rupture po klasičnem carskem rezu);
infantilizem genitalnih organov (infantilna maternica je bogata z vezivnim tkivom, mišičje pa je slabše);
kongenitalne malformacije (uterus duplex, unicornus)
nepravilna uporaba uterotoničnih sredstev za pospeševanje poroda
vzroki so pri plodu
neupoštevan prečni položaj ploda
defleksni položaj
hidrocefalus, dvojčki, medenična vstava
Poškodbe živcev
Ponavadi se poškoduje lumbosakralni pletež. Med nosečnostjo se poveča mobilnost sklepov hrbtenice in tako lahko pride do herniacije lumbosakralnega diska med porodom, predvsem ob pomoči forcepsa. Nekaj dni po porodu se pojavi unilateralno padajoče stopalo in senzorni izpad. Poškodba je reverzibilna. Predpišemo opornico za gleženj in stopalo.