Značilna je tesna povezava med organizmom nosečnice in ploda preko posteljice. Tako je posteljica zelo važen organ, ki ima več raznih funkcij – pogosto govorimo kar o zarodkovo-posteljčni ( fetoplancetarni) enoti.

Fiziologija posteljice
Ta organ je z zelo raznolikimi funkcijami in je bistven za normalen razvoj ploda.
Vloga posteljice: - oskrba ploda s kisikom in hranjivimi snovnmi,
- odstranjevanje CO2 in metabolnih presnovkov iz ploda,
- zaščita ploda pred določenimi snovmi ( materin imunski sistem, določena zdravila ),
- metabolna funkcija,
- endokrina funkcija ( HCG, HPL, estrogene in progesteron ).
Posteljica raste zelo hitro in pri koncu nosečnosti teče skoznjo kar 10 nosečnične krvi.

Krvni obtok v posteljici
Iz nosečnične strani prihajajo v posteljico maternične arterije, ki se razvejijo v spiralne arterije. Plodov obtok v posteljici pa sestavljata dve popkovni arteriji, ki se postopno delita v manjše. Izmenjava snovi z nosečniško krvjo, ki je v medresičnih prostorih, poteka preko horialnih resic. Plodova kri se nato zbere v popkovno veno, ki preko popkovnice dovaja plodu svežo, s kisikom obogateno kri. Plodovo in nosečnično kri medsebojno ločijo tri plasti, ki sestavljajo horionske resice: plodov trofoblast, plast opornega tkiva in endotelij plodovih kapilar. Značilnost tega endotelija je, da se celice tesno prilegaj, ni vmesnih por.

Dejavniki, ki vplivajo na prehajanje snovi skozi postejico
Snovi, ki so dobro topne v maščobah, prehajajo hitro, z lahkoto, vodotopne pa tem slabše, čim večje so njihove molekule. Veliki organski ioni prehajajo v zelo majhni meri ali pa sploh ne. Prepustnost membran se starostjo posteljice povečuje, njihova debelina se namreč med nosečnostjo stanjša. Zrela posteljica prepušča razne snovi bistveno bolj kot polprepustna membrana, molekule pa prehajajo na naslednje načine:
- z difuzijo ( se ne porablja energija ),
- z aktivnim transportom,
- z endocitozo.
Z difuzijo prehajata npr. kisik in ogljikov dioksid. Glukoza prehaja v smeri manjše konc. po sitemu pospešene difuzije. Levosučne amino kisline prehajajo v plodov krvni obtok z aktivnim transportom, tako da konc. v plodovi krvi večja kot v nosečnični. Kalcij in fosfat prehajajo z akivnim transportom v smeri proti večji konc. Transport vitaminov še ni razjasnjen. Določene snovi, kot je npr. železo prehajajo skozi posteljico z endocitozo preko receptorjev. V glavnem beljakovine ne prehajajo skozi posteljico, z izjemo IgG, ki prehajajo z endocitozo preko receptorjev.
Dejavniki, ki vplivajo na prehajanje zdravil skozi posteljico:
- topnost v maščobah,
- stopnja ionizacije,
- molekulska masa,
- krvni pretok skozi posteljico,
- presnova zdravil v posteljici,
- starost posteljice.
Snovi topne v maščobah, kamor spadajo vsi splošni anestetiki in opoidni analgetiki, zelo hitro prehajajo v plod. Ionizacija ovira prehod skozi posteljico. Tako npr. sukcinilholin, ki ga običajno uporabljamo za intubacijo pri carskem rezu, zaradi visoke stopnje ionizacije le v komaj zaznavnih kolčinih prehaja skozi posteljico. Podobno molekulsko maso ima tiopental, ki pa je topen v maščobah in malo ioniziran, zato lahko prehaja placento. Molekulska masa okrog 1000 daltonov je približno tista meja, ki ločuje snovi, ki prehajajo skozi posteljico z difuzijo oz. jim je to onemogočeno. Dober primer za to sta heparin z molekulsko maso 6000, ki placente praktično ne prehaja, in kumarinski derivati, ki imajo majhno molekulsko maso, zato delujejo na plod, kar ni zaželeno ( v prvem trimesečju pa jim pripisujemo tudi teratogeni učinek ). Posteljični mikrosomski sistem je zelo pdoben sistemu v jetrih. Tako lahko z večkratnim dajanjem določenega zdravila spodbudimo delovanje encimskega sistema, zaradi česar se njegova kapaciteta lahko močno poveča. Prepustnost membran za prehajanje raznih snovi skozi posteljico ( tudi kisika ) se s starostjo posteljice tudi spreminja. Difuzijska razdalja se lahko zelo poveča, posebno pri nekaterih bolezenskih stanjih ( pri fetalni eritroblastozi, kongenitalnem sifilisu, sladkorni bolezni, preeklampsiji in prenošenosti ).
Pomemben za prehajanje snovi skozi posteljico je tudi utero-placentarni krvni pretok. Avtoregulacije tu ni, tako da je potek sorazmeren s srednjim krvnim tlakom. Adrenergični dražljaji povzročajo močno vazokonstrikcijo. Pri krčenju maternice se zmanjša pretok zaradi povečanega tlaka v maternici. Arterijska hipertenzija povzroča zmanjšanje pretoka zaradi zvečanega upora v ožilju. Pri hipotenziji zaradi blokade simpatika, sindroma vene kave ali hipovolemičnega šoka je zmanjšan minutni volumen in s tem pretok skozi posteljico.

Prehajanje različnih zdravil skozi posteljico
Raziskovanje prehajanja raznih snovi skozi posteljico je oteženo. Tudi poskusov na živalih ni lahko izvajati.
Vezava na beljakovine upočasni prehajanje zdravila skozi posteljico, ker beljakovine skoznjo ne prehajajo. Konc. beljakovin je na obeh straneh posteljice velika, z razliko od možganov, glomerulov, kjer se prosto zdravilo ne veže ponovno in v celoti učinkuje.
Snovi, ki se dobro topijo maščobah kot anestetiki, prehajajo posteljico tako hitro, da je čas vzpostavitve ravnovesja med nosečnično in plodovo krvjo odvisen le od posteljičnega pretoka.
Pri vseh anestetikih pričakujemo zelo hitro vzpostavitev enakih konc. pri nosečnici in plodu. Hlapni anestetiki ( trikloretilen, eter, halotan, ciklopropan ) dosežejo ravnotežje po 16 minutah. Podatki pa kažejo, da je dušikov oksidul neenakomerno razporejen celo po 30 minutah.
Opiatni analgetiki so v plodovi plazmi v velikih konc. še po večih urah (odtegnitveni sindromi pri otrocih narkomank ). Tako se obnašajo tudi fenotiazini in benzodiazepini.
Zanimivost: otrok je buden pri carskem rezu, medtem ko je mati globoko anestezirana z barbituratom ( organi novorojenčka so dobro prekrvavljeni in vsebujejo bistveno več vode kot odrasel človek ).
Teoretične kot klinične raziskave kažejo, da vsi splošni anestetiki od tiobarbituratov do hlapnih in plinastih anestetikov, prav tako analgetiki brez težav prehajajo skozi posteljico in učinkujejo na plod.
Lokalni anestetiki ( lidokain in bupivakain ), ki so v uporabi pri analgeziji, kot za anestezijo, je njihova konc. v nosečnični krvi dovolj majhna, da ne povzroča sistemskih učinkov. Poleg tega so v znatni meri vezani na beljakovine v plazmi.