Tehnike in materiali:
Raziskave so pokazale, da je po porodu najmanj bolečin, kadar šivamo s tekočim šivom in največ pri posameznih šivih. Zato, ko je le mogoče uporabljamo tekoči šiv, s katerim porabimo manj časa in materiala.
Najboljše rezultate glede bolečine, pretrganja šiva, infekcij in dehiscence dajejo materiali iz skupine poliglikolatne kisline (Dexon in Vycril).
Anestezija:
Pri manjših posegih se uporablja kar anestetični sprej. Za večje posege uporabljamo lokalni anestetik (0,5-1 ksilokain), s katerim infiltriramo okolico rane. Pri globljih poškodbah uporabimo splošno ali epiduralno anestezijo.

1. Raztrganine presredka (najpogostejša poškodba ; pri 19,7 vseh porodov v LJ med letoma 1992-96)
Klinično jih delimo na 3 stopnje:
 1.stopnja: kratka raztrganina sluznice vagine ter površinska raztrganina do največ polovice presredka
 2.stopnja: je podaljšana do zunanjega zadnjičnega sfinktra; mišice presredka so natrgane; mišica zapiralka je nepoškodovana! (sem štejemo tudi episiotomio)
 3.stopnja: popolno pretrganje presredka s pretrganjem krožnih vlaken mišice zapiralke anusa. Navadno je natrgan tudi del rektuma.
Oskrba:
 Pri raztrganinah 1.in 2. stopnje navadno uporabljamo lokalni anestetik. Tehnika šivanja je odvisna od obsega raztrganine. Če gre za majhne laceracije 1.stopnje se uporablja tehnika posameznih šivov. V primeru daljših in globljih raztrganin 1. ali 2. stopnje pa šivamo s posameznimi ali tekočimi šivi vaginalno sluznico. Šivamo lahko v posameznih plasteh ali pa združujemo plasti (tekoči šivi vagina-podkožje ali vagina-podkožje-koža).
 Pri raztrganinah 3.stopnje apliciramo splošno ali epiduralno anestezijo. Potrebno je hitro ukrepanje, v nasprotnem primeru so pogoste komplikacije. Najprej si prikažemo vse strukture posameznih tkiv. S tekočim šivom zašijemo mukozo in submukozo rektuma do anusa, pri čemer invertiramo sluznico (uporabljamo Vycril 4/0). Poiščemo konca raztrganega sfinktra. Uporabimo tehniko end to end. Z osmici podobnimi šivi obšijemo fascijo okoli mišice. Preostalo laceracijo šivamo kot pri st. 2. Če gre za medialno ravne robove, šivamo kot pri episiotomiji, v primeru neravnih zatrganih robov, pa šivamo s posameznimi šivi. Pazimo predvsem na pravilno adaptacijo roba pigmentacije. Kot komplikacija lahko nastopi hematom vulve.
1.1.Episiotomija
Kirurška incizija v perinej (laceracija 2.stopnje). S to tehniko povečamo izhodni del porodne poti. Ta tehnika se danes opušča.
Abs. indikacije so : predhodna rekonstrukcija perineja, operacije medeničnega dna.
Rel. indikacije so: kratek ali rigiden perinej, inštrumentalni porod…
Oskrba: Na očiščeni površini rane z levo roko razmaknemo labija in si skušamo prikazati vrh episiotomijske rane v nožnici. Obrišemo kri in nastavimo prvi šiv. ( v primeru, da vrha ne vidimo si ga z vlekom približamo tako, da ga vidimo oz. otipamo). S tekočimi šivi nato šivamo vagino do ostankov himena, nato preidemo na podkožje, tako da primemo podkožno tkivo čim globlje (pazi rektum!). Preidemo na šivanje kože, kjer tekoči šiv zaključimo z vozlom pri fossi navicularis.

2.Poškodbe cerviksa (pri pribljižno 3,2 vseh porodov)
Laceracija materničnega vratu so različno velike poškodbe v sluznici. Pojavljajo se najpogosteje pri inštrumentalnem porodu s pomočjo forcepsa. Raztrganine se pogoste tudi v primeru hitrega poroda, pri plodovih z medenično vstavo(hiter prehod plodove glavice) ter v cerviksu s predhodno brazgotino. Lahko se širijo globlje v vaginalno steno, proti mehurju ali lat. proti uretrom in a.uterini.
Oskrba:
 Manjših laceracij (1-2 cm), ki ne krvavijo močno ne šivamo.
 Pri večjih raztrganinah apliciramo splošno anestezijo in šivamo vaginalno. Cerviks primemo na več mestih z oknatimi prijemalkami in ga z vlekom približamo. Uporabimo tehniko posameznih globokih šivov. V primeru večih manjših raztrganin, poskušamo zaustaviti krvavitev z lokalno aplikacijo prostaglandina PGF2.V primeru, da ne dosežemo vrha laceracije (in se tvori hematom v široki vezi) operiramo transabdominalno.
 Možne komplikacije:poškodbe uretra(pregloboki šivi), razširjenje poškodbe na maternico in tvorba hematoma v široki vezi.

3.Poškodbe maternice
3.1.Ruptura uterusa: Ločimo rupturo v času nosečnosti in obporodno rupturo.
Ruptura v zadnjih tednih nosečnosti je najpogosteje posledica že obstoječih brazgotin po operativnih posegih (klasični carski rez, reinmplantacija jajcevoda…). Indikacije za obporodne rupture maternice so: obstrukcije poroda (nastopi spontano ali kot posledica posegov, ki odstranjujejo obstrukcijo), intrauterinih posegov (manualna odstranitev placente), dilatacije cerviksa s forcepsom (razširitev poškodbe iz cerviksa), inducirani porod z oksitocinom ali prostaglandinom, predhodne brazgotine (spodnji del uterusa), mnogorodnice (spontane rupture).

Oskrba:
 Simptomi in znaki rupture maternice: šok, fetalni distress, lahko bolečina in krvavitev iz nožnice.
 Bolnici izboljšamo splošno stanje, z dajanjem morfinskih analgetikov, infuzij glukoze in transfuzij krvi ali plazemskih nadomestkov.
 Napravimo laparotomijo. V primeru samo dehiscentne brazgotine ekscidiramo robove in ponovno zašijemo. Če je poškodovan tudi adherentni mehur, ga ločimo od uterusa ter ga šivamo v dveh slojih.
 V primeru rupture uterusa pri obstrukciji poroda naredimo totalno ali subtotalno histerektomijo, ker bi bilo spajanje robov neučinkovito in bi se ruptura ponovila ob naslednji nosečnosti. V primeru zelo ravnih robov poškodbe se lahko odločimo za šivanje, vendar pri tem napravimo okluzijo jajcevodov, ker je verjetnost poškodbe v naslednji nosečnosti zelo velika. Bolnici damo širokospektralne antibiotike in i.v. tekočino, da preprečimo obstruktivni ileus.
3.2. Akutna inverzija uterusa
Povzroči jo močna trakcija popkovnice, če je le-ta vpeta v fundusu. Pogosto je opisana pri zelo entuziastičnih porodnicah, ki potegnejo za popkovnico ali pa potiskajo na fundus.
Oskrba:
 Ročna repozicija: najprej popravimo tisti del maternice, ki se je nazadnje invertiral; zadnje reponiramo fundus
 Repozicija s pomočjo tople slanice (fiziološke raztopine): raztopino brizgamo v nožnico, ki jo z eno roko držimo zaprto.
4. POŠKODBE ŽIVCEV
Pride lahko do poškodbe lumbosakralnih živcev, zaradi herniacije lumbosakralnega diska med porodom (ob pomoči forcepsa). Znaki: unilateralno padajoče stopalo nekaj dni po porodu in senzorni izpad.
Oskrba: Poškodba je reverzibilna. Ženska nosi nekaj dni opornico za gleženj in stopalo (OGS).