1. UVOD

O nestabilnem mehurju govorimo, ko objektivno dokažemo spontane ali provocirane kontrakcije, ki jih spremljajo simptomi med fazo polnjenja na cistometriji, ko pacient poskuša inhibirati mikcijo.
Če gre za podobno klinično sliko, le da je ta pri pacientu z neuropatijo, govorimo o hiperrefleksiji detruzorja.

Hiperaktivnost mehurja je pogosta, najdemo jo pri 10 - 15 asimptomatskih moških in ženskah med 10 do 50 letom. Kolikšna je dejanska incidenca, je težko reči, ker je UI ena izmed tistih stanj, o katerih ljudje težko govorijo. S staranjem incidenca stanja raste. Vezana je lahko na starost. Pri zelo mladih je pogosta, vendar je fiziološka (doseči je potrebno hoteno regulacijo in dozoreti mora živčevje).

2. ETIOLOGIJA

Nevrološka regulacija delovanja spodnjega urinarnega trakta je kompleksna in še ne popolnoma dognana. Zanesljivo so v regulacijo vključeni cerebralni korteks, možgansko deblo in hrbtenjača. Ti višji centri so povezani z sakralnim mikcijskim centrom in perifernimi živci, ki oživčujejo mehur. Torej tudi kakršnakoli patologija, ki prizadene katerikoli del tega živčnega sistema povzroči lahko nestabilnost mehurja (ishemija, možganski tumor, poškodba glave, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, poškodba hrbtenjače).

Vzrok za nestabilnost mehurja ni znan. Očitno je, da naj bi bilo več etioloških dejavnikov:
1. PRIROJENA NEPRAVILNOST
2. OBSTRUKCIJA V ODTOKU URINA in STRESNA URINARNA INKONTINENCA (UI)
Ugotovili so da je nestabilen mehur pogosto dokazan pri moških s povečano prostato.
Stanje se je močno izboljšalo, ko so prostato krg. pozdravili. Takšne ugotovitve so uspeli
pokazati tudi pri ženah, ki so imele obstrukcijo v odtoku urina. Stanje je sicer
redkejše kot pri moškem, vendar pa lahko nastane po predhodnih cistouretropeksijah.
3. STARANJE
Vzrok naj bi bila zmanjšana perfuzija v frontalnem režnju, predvsem v desni hemisferi.
4. URETRALNA NESTABILNOST
Fiziološko je, da pade pritisk v uretri, takoj ko se pritisk v mehurju poviša, ker se z
uretralno relaksacijo implicira prvi del mikcijskega refleksa. Patološka nihanja tlaka v
uretri ali uretralna nestabilnost pa je lahko vzrok za nestabilni mehur.
5. PSIHOLOŠKI VZROKI
Ko izključimo strukturni, organski in infektivni vzrok za nestabilni mehur, nam ostane le
še psihosomatski vzrok. Večina raziskovalcev to skupino šteje kot idiopatski vzrok.

3. KLINIČNA SLIKA

Simptomi, ki nam jih pacient navaja so nujnostno uhajanje urina, pogosto uriniranje, nokturija, stresna inkontinenca in včasih težave pri hoteni mikciji.




4. DIAGNOSTIKA

Vsaka tumorozna tvorba, ki povzroča kompresijo mehurja mora biti izključena in vsaka možnost obstoja prolapsa prav tako. Včasih tudi vaginalna atrofija povzroči nujnostno in frekventno izločanje urina.

Pomembna je anamneza, ki je sledi status (predvsem nevrološki in ginekološki).

Sledijo preiskave urina, testi za objektivizacijo UI (testi z predlogo ali pad testi), urološki pregled - ureterocistoskopija, urodinamske preiskave (profil uretralnih tlakov, cistometrijo in uroflow), morfološke preiskave (Rtg, UZ) in nevrofiziološke preiskave (EMG).

5. ZDRAVLJENJE

VEDENJSKA MODIFIKACIJA
Vaje
Zmanjšan vnos tekočine
Biofeedback
FARMAKOLOŠKO Z.
Antiholinergična zdravila
Spazmolitična zdravila
Triciklični antidepresivi
ELEKTRIČNA STIMULACIJA
KIRURŠKO Z.
Vaginalno
Retropubično
Kombinirano (vaginalni in abdominalni pristop)
Endoskopsko (laparaskopske in igelne)