Definicija in razdelitev:
Endometrijska hiperplazija je definirana kot nepravilna proliferacija žlez (nepravilne velikosti in oblike) z nepravilnim razmerjem med žleznim tkivom in stromo v primerjavi z proliferativnim endometrijem. Proces je difuzen, ni pa nujno razširjen po celotnem endometriju.
Endometrijska hiperplazija se deli na:
- Navadna hiperplazija (simple hiperplazija)
- kompleksna hiperplazija (adenomatozna)
- atipična hiperplazija
- kompleksna atipična hiperplazija (adenomatozna z atipijo)

Delitev na navadno in kompleksno hiperplazijo je na osnovi kopičenja žleznega tkiva. Manj kot 2 celic brez atipične hiperplazije (povprečen čas preobrazbe ne-atipične hiperplazije do karcinoma je 10 let) in 23 celic z atipično hiperplazijo se razširi v karcinom (povprečen čas preobrazbe atipične hiperplazije do karcinoma je 4 leta).

Klinična slika:
Pri pacientih z endometrijsko hiperplazijo so značilne nenormalne krvavitve. Pogosto se hiperplazija endometrija opazi naklučno (biopsija pri neplodnih ženskah ali pa pred začetkom hormonske nadomestne terapije postmenopavzalnih žensk). Hiperplazija se razvije zaradi povečane estrogenske stimulacije endometrija. Za osebe s hiperplazijo je značilno, da imajo trajne anovalutorne cikle ali pa eksogeni vnos estrogena. Estrogen se sintetizira tudi v maščobnem tkivu (s pretvorbo androstendiona v estrogen).

Hiperplazija endometrija se ponavadi ne pojavi pri mladih pacientkah (najmlajša opisana pacientka je imela 16 let), pa tudi v reproduktivnem obdobju je redka. Izjema so ženske s policističnimi ovariji (Stein-Leventhal sindrom). Te ženske so: anovulatorne, debele in neplodne. Postmenopavzalne ženske s hiperplazijo so navadno na nadomestni hormonski terapiji. Hiperplazija se navadno kaže v obliki nenormalnih krvavitvev (DD.:endometrijski rak in atrofija endometrija).

Mikroskopska slika:
Najpomembnejše pri endometrijski hiperplaziji je oceniti ali je jedrna atipija prisotna ali je ni. Celice brez jedrne atipije so: ovalne, bazalno orientirane in spominjajo na normalne žlezne celice endometrija. Celice z jedrno atipijo pa imajo: izgubljeno polariteto, povečano razmerje jedro/citoplazma, jedro je povečano, nepravilne oblike in velikosti, hiperkromatsko z zgostitvami kromatina, imajo prominenten nukleol…

Navadna hiperplazija (Simple hyperplazija)
Značilne so:
- cistično dilatirane žleze obdane z zgoščeno celično stromo
- žleze so minimalno dilatirane in zgoščene
Navadno je prisotna mešana oblika hiperplazije. Celice, ki obdajajo žleze so stebričaste in spominjajo na večplasten epitelij.

Kompleksna hiperplazija
Sestavljena je iz zgostitve žlez in malo vmesne strome. Značiln so papilarna intraluminarna gubanja. Epitelij je lahko 2-4 plasten, mitotska aktivnost pa je različna in ustrza številu epitelnih plasti.

Navadna atipična hiperplazija
Žleze obdaja epitelij z atipičnimi celicami. Žleze so ločene z zgoščeno stromo in žlezami brez atipije.

Kompleksna atipična hiperplazija
Značilna sta celična atipija in papilarna intraluminarna gubanja.

Diferencialna diagnoza:
Navadna in kompleksna hiperplazija se mora ločiti od:
-motenj v proliferativni fazi
-polipov
-tubalne metaplazije
-cistične atrofije

TERAPIJA

Odvisna je od kliničnih znakov in mikroskopske slike. Najpomembnejša dejavnika sta starost in prisotnost celičnih atipij.

Ženske v reproduktivnem obdobju (40 in manj)
Večina žensk z nenormalnimi krvavitvami ne potrbuje endometrijske biopsije. Endometrijska biopsija se dela edino pri ženskah z visokim tveganjem za endometrijski karcinom (debele, PCO) in pri ženskah s perzistentnimi krvavitvami. V primeru ugotovitve navadne ali kompleksne hiperplazije se pacientka zdravi konzervativno, potrebno pa jo je spremljati. Ženskam z atipično hiperplazijo napravijo kiretažo ali vabra aspiracijo (obe metodi sta 80 do 90 natančni). Pri mladih ženskah z atipično hiperplazijo damo hormonsko zdravljenje (supresija s progestini ali indukcija ovulacije) hkrati pa jih neprestano spremljamo z endometriskimi biopsijami.

Perimenopavzalne ženske (od 40 do 55 let)
Perimenopavzalne ženske imajo enako verjetnost nastanka karcinoma iz endometrijske hiperplazije kot ženske v reproduktivnem obdobju (40 in manj) zato jih obravnavamo enako.
V primeru ugotovitve navadne ali kompleksne hiperplazije se pacientka zdravi konzervativno, potrebno pa jo je spremljati. Ženskam z atipično hiperplazijo napravijo kiretažo ali vabra aspiracijo.

Postmenopavzalne ženske (nad 55 let)
Ženske z nenormalnimi krvavitvami v tem obdobju imajo povečano tveganje za nastanek karcinoma ali atipične hiperplazije. Zato je potrebna takojšnja biopsija endometrija. Diagnoza pa se potrdi s kiretažo ali vabra aspiracijo. V primeru hiperplazije brez atipije je terapija konzervativna z cikličnim medroxyprogesterone acetat. Če ta terapija ne ustavi ponavljajočih krvavitev je potrebna histerektomija. V primeru atipične endometrske hiperplazije je indicirana histerektomija. Pri postmenopavzalnih ženskah pri katerih je tveganje histerektomije preveliko se odločimo za terapijo z megestrol acetaom (20 do 40 mg dnevno).

Za ženske, ki so jemale eksogeni estrogen je prekinitev tega jemanja zadostna za regresijo atipične hiperplazije endometrija. V prihodnje bi za odkrivanje naj bil zadosten transvaginalni ultrazvok.