Neplodnost je definirana kot neuspešnost zanositve po 12 mesecih nezaščitenih spolnih odnosov.
Mlad zdrav par ima 20 -25 možnost zanositve na cikel.

EPIDEMIOLOGIJA: 60 zdravih žensk starih do 25 let zanosi v 6 mesecih nezaščitenih spolnih odnosov, 85 v 12 mesecih. Najpomembnejši faktor, ki določa plodnost je starost ženske. Po 35. letu se plodnost prepolovi, po 37. pa strmo pade. Preiskave plodnosti moramo opraviti v primeru, da ne pride do zanositve, po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov, pri ženskah po 35. letu pa po 6 mesecih. Vzroke za neplodnost pri moškem najdemo v 30 – 40 . Pri 10 parov ne ugotovimo etiologije.


VZROKI ŽENSKE NEPLODNOSTI:
• motnje oogeneze
Vzrok je lahko avtoimunska bolezen, ko so prisotna protitelesa proti gonadotropinskim receptorjem na primordialnih foliklih in ti ne dozorevajo – sindrom rezistentih ovarijev. Pogostejše kot popolna odpoved ovarijev so neredne ovulacije.
• motnje ovulacije
- hipotalamus (spremenjeno izločanje GnRH povzroči anovulacijo), vzroki so lahko tudi stres, izguba telesne teže, nekatera zdravila.
- hipofiza (makro- in mikroadenomi spremenijo izločanje prolaktina in povzročijo amenorejo in anovulacijo)
- ovarijski vzroki
Najpogostejši je policistični ovarijski sindrom (oligoamenoreja, debelost, hirzutizem, zvišan LH)
- sindrom luteiniziranega nepočenega folikla
Vzroki so zdravila (inh. sinteze prostaglandinov) ali endometrioza. Občasno najdemo zvišan progesteron v lutealni fazi.
- ščitnica in suprarenalka (hipo- in hipertireoza, Cushingov sindrom, kong. adrenalna hiperplazija)
- kromosomske nepravilnosti (v oocitih naraščajo z leti, Turner,...)
• tubarna disfunkcija
Zaradi peritubarnih adhezij, poškodovanih fimbrij ali tubarnega epitelija. Vzroki so PID, SPB (chlamydia, gonokok), peritonealne adhezije zaradi endometrioze ali peritonitisa po apendicitisu ali sepsi po operaciji.
• motnje implantacije
Lutealna insuficienca z moteno sekrecijo progesterona vpliva na endometrij in tako otežuje implantacijo, prav tako so pomembni rastni faktorji in adhezijske molekule, ki jih producira blastocista in endometrij, vzrok so lahko tudi submukozni fibroidi.

Med faktorje, ki prispevajo k neplodnosti spadajo tudi kajenje, alkohol, zdravila, psihološki faktorji.

VZROKI MOŠKE NEPLODNOSTI:
• motnje spermatogeneze
Motnje v osi hipotalamus – hipofiza – testis, povišana temperatura v testisih (kriptorhizem, varikokela), mikrodelecije na Y kromosomu, zdravila (psihotropna, antiepileptiki, antihipertenzivi)
• motnje v transportu spermijev
Pri malformacijah epididimisa, obstrukcijah zaradi vnetij, povečanje ali odsotnost vas deferens, sindrom negibnih bičkov, po vazektomiji.
• ejakulatorna disfunkcija je redka, lahko anejakulacija, prezgodnja ejakulacija, retrogradna ejakulacija, povzročena z zdravili ali idiopatska, zaradi impotence (diabetes, multipla skleroza).
• imunološki (antispermatična protitelesa) in infektivni faktorji

ANAMNEZA, STATUS, PREISKAVE
Pomembne so prejšnje in sedanje bolezni, operacije, jemanje zdravil, družinska anamneza, razvade. Žensko moramo izprašati o tem, koliko ve o mestruacijskem ciklu, plodnih dnevih ter o dosedanjih menstruacijah in spolnih odnosih. Narediti moramo splošni in ginekološki status, krvno sliko, analizo urina, OGTT, cervikalni bris, pregled dojk, preveriti moramo telesno težo, morebitne endokrinološke bolezni. Pri moškem moramo izključiti testikularne tumorje, kongenitalne defekte vas deferens in varikokelo. Vsakega posebej izprašamo o SPB in prejšnjih nosečnostih. Načeloma je treba parom svetovati pogoste odnose (vsak 2. dan, v sredi cikla pa vsak dan 3 dni zapored).
Oceniti je treba os hipotalamus – hipofiza – ovarij (nivo FSH in LH 1.-3.dan, nivo progesterona v sredi cikla), transport gamet in implantacijo (biopsija endometrija). Pri ženskah z neredno menstruacijo pa še ščitnično funkcijo, nivo prolaktina in androgenov. Nizek progesteron potrdi anovulatorni cikel. UZ pregled med 10.-12. dnevom prikaže zrelost foliklov in endometrija. Preiskave ovulacije je treba večkrat ponoviti (poceni preiskava je dnevno merjenje bazalne tel. temperature).
- histerosalpingogram (HSG) na katerem vidimo bilateralno peritonealno izlitje kontrasta, če sta obe tubi prehodni. Na HSG vidimo tudi maternično votlino, če ugotovimo nepravilnosti (fibroidi, polipi, adhezije), naredimo še histeroskopijo.
- laparoskopija, pri tem vbrizgamo skozi cerviks modro barvilo. Indicirana je samo pri pelvičnih bolečinah in če HSG ni bil diagnostičen.
- analiza sperme: bolj pomembno od št. (20 mil/ml) je motilnost (>50), morfologija (>30 normalnih) in aglutinacija (ocenjuje se še volumen = 2-5ml, likvefakcijski čas = v 30min in levkociti <1mil/ml). Analiza mora biti opravljena po 2-3 dnevni spolni vzdržnosti in jo je treba ponoviti, če rezultati niso optimalni. Pri oligo- in azoospermiji je treba preveriti serumske koncentracije gonadotropinov, testosterona in prolaktina.
- postkoitusni test: V času ovulacije ocenjujemo cervikalno sluz in preživetje spermijev 6-10 ur po spolnem odnosu (aspiracija iz cerviksa).

TERAPIJA
ženske
- indukcija ovulacije (klomifen citrat, tamoksifen, FSH, HMG, hCG, GnRH)
- IUI (intrauterina inseminacija)
- IVF-ET
- kirurgija (salpingo-ovarioliza, fimbrioplastika, salpingoneostomija)
moški
- hormonska (samo pri hipogonadotropnem hipogonadizmu)
- IUI
- antioksidantna (vitamin E in C)
- antibiotična (infekcija)
- steroidi (protitelesa)
- ICSI (intracytoplasmic sperm injection)
- aspiracija + ICSI