DEFINICIJA
Bruhanje in slabost v prvem trimestru nosečnosti (jutranja slabost) je razmeroma pogost pojav, prizadane od 50-70 nosečnic in tudi spontano mine ob koncu prvega trimestra.
Če se bruhanje nadaljuje in je tako močno, da pride do zmanjšanja telesne teže za najmanj 5 govorimo o HYPEREMESIS GRAVIDARUM. Prisotni so tudi znaki dehidracije, elektrolitskega neravnovesja, ketoze, acetonurije.
Pogoj je tudi, da se bruhanje pojavi pred 20 gestacijskim tednom.
Slabost in bruhanje nista povezana z nobeno drugo boleznijo, ki povzroča bruhanje in slabost.

ETIOLOGIJA
Je multifaktorska. Obstaja več teorij: endokrina, alergična, metabolna in psihosomatska.
ENDOKRINA: višji nivo hormonov, hujši simptomi se lahko pojavijo.
• hCG in estrogen močno porasteta na začetku nosečnosti, kar sovpada z nastopom slabosti in bruhanja, kar pomeni, da sta lahko en ali oba hormona odgovorna za nastale simptome.
• Ugotovljena je bila povezava med slabostjo in pozicijo rumenega telesca na desni strani (venska drenaža na desni naj bi bila drugačna od le te na levi, zaradi česar naj bi prišlo v portalni obtok več steroidnih hormonov in preobremenilo jetra ter tako povzročilo slabost).
• hCG naj bi povzročil povečano izločanje tiroksina in s tem slabost in bruhanje.
tudi drugi hormoni so bili preučevani vendar brez uspeha.
ALERGIČNA:
Slabost in bruhanje kot posledica reakcije na snovi, ki jih izloča rumeno telesce, reakcija na partnerjevo spermo, reakcija na fetus kot nov antigen v materinem telesu.
METABOLNA:
Bruhanje in slabost zaradi pomanjkanja vit. B6, motnja v metabolizmu spolnih hormonov v jetrih( metabolni overload jeter, hipersenzitivnost na spolne hormone, slabost in bruhanje, ki pa se lahko čez nekaj časa popravi – slabost mine, ali pa se ne popravi – hyperemesis gravidarum).
PSIHOSOMATSKA:
Prekomerno bruhanje v nosečnosti povezujejo z neurejenim socialnim statusom med nosečnostjo (pomnjkanje čustvene podpore s strani moža in družine, slab odnos z ginekologom, premalo informacij o nosečnosti).
Nosečnice z HG naj bi bile tudi bolj depresivne med nosečnostjo, prisotnih naj bi bilo tudi več neželjenih in nenačrtovanih nosečnosti, kot pri nosečnicah brez simptomov.
HG naj bi bila tudi posledica zavestnega zavračanja nosečnosti.
Blaga slabost naj bi bila fiziološka in dober znak za naprej (boljše prilagajanje po porodu).

EPIDEMIOLOGIJA
Incidenca HG je od 0,5 do 10 na 1000 nosečnic in je pogostejša pri mlajših nosečnicah. Pri starejših nosečnicah je nivo estrogena nižji, kar je lahko, če je nivo estrogena vzrok za HG, vzrok za nižjo incidenco HG pri ženskah po 35 letu.
Slabost in bruhanje v eni od nosečnosti poveča možnost, da se bodo simptomi pojavili tudi pri naslednji nosečnosti.
Podatki o pogostnosti simptomov pri ženskah, ki so rodile enkrat (primagravidas) in tistimi, ki so rodile večkrat (multigravidas), so si nasprotujoči.
Pri ženskah s hudo slabostjo in bruhanjem so imeli novorojenčki nižjo porodno težo kot pri ženskah z blagimi simptomi.
Pri nosečnicah z HG, ki se niso zdravile je pogostnost projenih anomalij in zaostanka v rasti ploda večja.

KLINIČNA SLIKA
• znižana telesna teža za najmanj 5
• znižan krvni tlak
• povišan utrip
• povišana temperatura
• znižan turgor kože, suh jezik (dehidracija)
• omotičnost, oslabelost
• Wernickova encefalopatija zaradi pomanjkanja tiamina
• zadah po acetonu
Laboratorijske preiskave pokažejo:
• povišane ketone v serumu in urinu
• povišan hematokrit
• povišana specifična teža urina
• povišana urea v krvi
• hiponatremija in hipokalemija, hipokloremija
• metabolna alkaloza
• povišan bilirubin in jeterni testi
• znižan tiamin in vitamin B6

Plod lahko uporablja materine ketone, ki dobro prehajajo preko placente, kot vir energije, vendar ni znano ali ketoni škodujejo plodu ali ne, dejstvo pa je, da je okolje v katerem se pojavljajo ketoni neprimerno za razvoj ploda.

DIAGNOZA
Diagnostična za HG je izguba teže za najmanj 5.

ZDRAVLJENJE
• IV infuzija za korekcijo hidracije, elektrolitov in ketoze
• Ničesar per os dokler ni urejena hidracija in bruhanje pod kontrolo
• Parenteralno dajanje vit. B6, C, K in tiamina
• Zdravljenje z antiemetičnimi zdravili, če bruhanje ni drugače obvladljivo (metoklopramid, prednisolon, klorpromazin, droperidol)
• Parenteralno hranjenje in hranjenje po nazogastrični sondi za doseganje in vzdrževanje primerne prehranjenosti nosečnic pri katerih kljub zdravljenju HG perzistira.
Važna je tudi psihološka podpora, lahko tudi pomoč psihiatra, hipnoza, akupresura.