Degenertativni revmatizem je klinična prezentacija degenerativnih sprememb sklepov, ki se kažejo v propadanju hrustanca in reakciji kosti ter ostalega paraartikularnega tkiva.

Je bolezen in ne znak staranja. Gre za lokalno obolenje, medtem ko je pri vnetnem revmatizmu bolnik prizadet tudi sistemsko. Pri bolnikih z degenerativnim revmatizmom (dr) se kaže okvara hrbtenice v precej drugačni prizadetosti kot okvara perifernih sklepov. Zato je rpoces rehabilitacije teh dveh skupin različen.

REHABILITACIJA BOLNIKOV Z DEGENERATIVNIMI SPREMEMBAMI PERIFERNIH SKLEPOV

Zdravljenje bolnikov z dr enega ali več sklepov je večinoma konzervativno. Medikamentozno zdravljenje je simptomatsko in nezadovoljivo. V poštev pridejo predvsem nesteroidni antirevmatiki. Kortikosteroidi so kontraindicirani.
Glavno nalogo ima rehabilitacija, s katero preprečujemo napredovanje bolezni, izboljšujemo zmanjšano, izgubljeno funkcijo, nadomeščamo nekatere izpadle funkcije z uporabo pripomočkov ter bolnika usposabljamo za samostojno življenje. Potrebna je timska interdisciplinarna obravnava z vključitvijo bolnika in družine.
Zmanjšanje ali odsotnost funkcije zaradi:
• Bolečina
• Omejenost gibljivosti
• Sklepne nestabilnosti
• Atrofija pripadajočih mišic
• Prikrajšave udov
Pomembna je uporaba pripomočkov in adaptacija okolja.
Rehabilitacija omogoči:
- zgodnjo preventivo – kontraktur sklepov, oslabelost mišic
- pozna preventiva – z uporabo pripomočkov v preprečevanju prizadetosti

EDUKACIJA BOLNIKA

Ga informiramo o bolezni, o tem kaj jo povzrča, kaj jo poslabša, na možnost prperečevanja, zdravljenja....
Od vseh sklepov so zaradi obrabe najbolj prizadeti kolenski in kolčni sklep.
Na obrabo vpplivajo:
1. dejavniki na katere ne moremo vplivati:
• dedna zasnova
• proces staranja
• motnje hormonskega ravnovesja
2. dejavniki na katere lahko vplivamo:
• obremenitev

Pomembno je:
• vzdrževati normalno telesno težo
• izogibanje pretirane hoje, stoje
• izogibanje nošenja težkih bremen; če že morajo naj bo to s čim krajšim vzvodom glede na prizadeti sklep, torej na strani tega sklepa
• pri huji okvari je potrebna pri hoji razbremenitev s palico v nasprotni roki ali z berglami, hoduljo
• pri vpenjanju po stopnicah naj bolnik vedno začne z zdravo navzgor in z bolno navzdol.
• Večkrat na dan popolna razbremenitev – počitek, najbolje v ležečem položaju z iztegnjenimi udi in brez polaganja blazin pod koleno, vsaj nekaj časa dnevno pa na trebuhu. Počitki tekom dneva naj ne bodo dolgi!
• Vsakodnevna vadba!!delamo jih leže, v razbremenitvi. Zelo ustrezno je kolesarjenje.
• Bolečino lahko doma lajšamo z uporabo toplote. Če so pritoni še drugi znaki vnetja – ledene obloge.
• Pri nestabilnosti sklepa kolenskega, kolčnega sklepa, je včasih dovolj da ga učvrstimo z elastičnim povojem, včasih pa je potrebno nositi ortozo.
• Obutev naj ima podplate.
• Zaščito gležnja nudijo visoki čevlji s trdim opetnikom.

FIZIKALNA TERAPIJA
Najpomembnejšo vlogo ima kinezioterapija. Vaje izvajamo izključno v razbremenjenem položaju!! Najbolj enostavno je to doseči v vodi. Razbremenitvene položaje za prizadete sklepe lahko dosežemo še z aktivno asistenco fizioterapevta, z ležanjem na gladki poševni deski, posuti s smukcem. Vaje za bolnike z obrabo sklepa so vedno aktivne.
Moč ocenejena z <3  aktivne asistirane vaje. Kontrakture zmanjšujemo in povečujemo obseg gibljivosti z vajami za raztezanje mehkih struktur, ki so patološko skrajšane. Raztezanje izvaja: bolnik sam, fizioterapevt ali pa mehanika. Za zmanjšanje kontraktur uporabljamo tudi tehniko mobilizacije. Pri tem fizioterapevt izvaja pasivne gibe.
Moč ocenjena > 3  aktivne vaje do polnega obsega in z mišicami, ki so za določene gibe odgovorne. Uporabljamo kombinacijo vaj.

Vaje izberemo odvisno od trenutnega stanja prizadetega sklepa in od splošnega stanja bolnika.
Trakcija obolelega sklepa je zelo zaželena.
Termoterapija je tudi zelo uporabna. Kontraindicirana je pri vnetih sklepih! V teh primerih moramo punktirati sklpe, izjemoma-dati en odmerek kortikosteroidov, lokalne anestetike. Namesto termoterapije je tukaj indicirana krioterapija v različnih oblikah.

Elektroterapija tudi pride v poštev pri terapiji dr.
Uz uporabljamo le pri malih sklepih.
Akunpunktura (redko), manipulacija (redko).

Pomemben je trening hoje s pripomočki:
- Palica v nasprotni roki.
- Pri hujši priazedtosti palico nadomestimo z berglami (ko je potrebna razmbremnitev večja od četrtine telesne teže)
- pri starejših – hodulja
- ortoze za kolena in gležnje, če so ti nestabilni. Pri blažjem poopuščanju vezi uporabljamo elastične ortoze, pri evidentni nestabilnosti pa rigidne ortoze.

Enostanska prizadetost  tritaktna hoja
Obojestranska prizadetost  štiritaktna hoja

DELOVNA TERAPIJA
Učenje vsakodnevnih aktivnosti in svetovanje glede nabave ustreznih pripomočkov (jupi jej šoping)
Pomoč, svetovanje pri slačenju, oblačenju, higieni.
Svetovanje za ureditev stanovanja...

ZDRAVSTVENA NEGA
Učenje izvajanja osebne higiene:
- striženje nohtov
- higiena anogenitalne regije
- normalna telesna teža

SOCIALNA OBRAVNAVA
PSIHOLOŠKA OBRAVNAVA
POKLICNA OBRAVNAVA
Večinoma dočakajo redno upokojitev s še zadovoljivo funkcionalno sposobnostjo.

REHABILITACIJA BOLNIKOV Z DEGENERATIVNIMI SPREMEMBAMI HRBTENICE

Ds se lahko pojavljao na:
- intervertebralnih sklepih
- kostovertebralnih sklepih
- unkovertebralnih sklepih
- intervertebralnih diskusih

Večinoma gre za okvaro več segmentov.
Osteofiti lahko povzročajo iritacijo ali kompresijo korenov spinalnih živcev. Okvara hrbtenjače je možna pri spinalni stenozi in pri centralni diskusni herniaciji v dorzalni smeri. Tudi žilne poškodbe (pogosto aretrija vertebralis).
Če so simptomi prisotni le na območju okvare, govorimo o vertebralnem sindromu.
Če pride zaradi okvare so iritacije ali kompresije živčnih ali žilnih struktur, se lahkos imptomi pojavljao tudi daleč od okvare , kar imenujemo vertebrogeni sindrom.
Zdravljenje in rehabilitacija se razlikuje glede na to kateri del hrbtenice je okvarjen, še bolj pa glede na to katere strukture so okvarjene. Najbolj so očitne razlike v zdravljenju akutne faze in kronične oblike bolezni. V akutni fazi je pomembno:
- lajšanje bolečine
- preprečiti nadaljno okvaro
- čimprejšnja diagnoza
- najpogosteje se zdravi z operacijo
V nadaljevanju bomo govorili o kroničnih stanjih (stanje traja več kot 6 mesecev).
Edukacija - »šola proti bolečini v hrbtenici«:(veliko kroničnih stanj se lahko prepreči s pravilnim načinom življenja), o pravilnih položajih, gibih...demonstracija gibov, trening pravilne drže telesa v različnih položajih...
Bolečina: nesteriodnim antirevmatikom (ki jih postopmoa zmanjšujemo) dodamo še antidepresive ali pomirjevala. Kadar je bolečina močnejša in kadar so antirevmatiki kontraindicirani damo opoidne analgetike. Spazem skušamo prekiniti z mišičnimi relaksanti.

Termoterapija je učinkovitejša kot kriopterapija.
Uporabljamo tudi visokofekvenčno elektroterapijo za globlje ležeče strukture.
Vse bolj se uporablja sredenjefrekvenča in nizkofrekvenčna elektroterapija (TENS).
UZ
Mehanoterapija (amsaža, trakcija, manipulacija)
Nizkoenergijski laserji
Kinezioterapija ima vodilono vlogo!! Glavna naloga je restavraciaj in oblikovanje drže.
Dobra, praivlna drža je ključna za prprečevanje boilečin v hrbtenici. Segmenti ki so odgovroni za držo: stopala, spodnjauda, medenica, hrbtenica. Te strukture morajo biti v pravilnem ravnovesju. Pogost nepravilen nagib hrbtenice je lordoza. Tu delamo vaje za nagib hrbtenice.
Ko bolnik ve kaj je dobra drža, nadaljujemo z vajami za gibljivost hrbtenice. Nato sledijo vaje za krepitev šibkih mišic. Šibi so:
- ekstenzorji in fleksorji vartu
- zgornji ekstenzorji hrbtenice
- trebušne mišice
- ekstenzorji kolka in kolena
Izvajamo različne izometrične in izotonične vaje.
Kinezioterapevtski program mora biti individualen. Če se bolečina med vajami lokalizira oziroma centralizira, akr pomeni, da se umika iz udov, kamor je prej izžarevala, proti hrbtenici in se zmanjšuje, so vaje dobro izbrane.
Ali bo bolnik izvajal ekstenzijske (McKenziejeve) ali fleksijske (Williamsove) vaje, je odvisno od podatkov v anamnezi in od tega kaj najde klinik ob pregledu, testiranju ter od rtg izvidov. Načeloma priporočamo:
- fleksijske vaje, če se bolečina pojavi pri hiperekstenziji
- ekstenzijske vaje, če se bolečina pojavi pri forsirani fleksiji

Osnovni cilj vaj za dorbo držo je doseči nagib medenice nazaj in zmanjšati ledveno lordozo. Tako zaščitimo ledveno hrbtenico.
Kinezioterpaijo izvajamo lahko tudi v vodi.
Veliko vlogo ima zdraviliško zdravljenje.

ZUNAJSKLEPNI REVMATIZEM
S tem izrazom označujemo številne revmatične bolečinske sindrome, ki so posledica degenerativnih, vnetnih sprememb mehkih tkiv gibalnega sistema. Najpogosteje je zunajsklepni revmatizem loklaiziran, redko je generaliziran (fibromialgija).
Za razliko od vnetnega revmatizma, kjer je medikamentozno zdravljenje uspešnejše kot fizikalno, je pri zdarvlkjenju zunajskelpnega revmatizma ravno obratno.

OSTEOPOROZA
Edukacija
Vaje, ki zahtevajo vlek, pritisk na okostje ter vertikalne obremenitve.
Hidrogimnastika ni primerna!
Vaje za povečanje kostne amse ( antigravitacijske, koncentrične, ekscentrične vaje proti uporu).
Vaje za koordinacijo, ravnotežej (manjše število padcev).
Izogibati se je treba:
- teku
- skakanju
- poskokom
- vajam za rotacijo trupa
- fleksijskim vajam
- daljše sedenje brez opore

Zelo primerna je hitra hoja.