Sodi v področje manualne terapije, ki je del fizioterapije.

Učinki klasične masaže:

• mehanski

• fiziološki

• psihološki

• refleksni

ali pa na:

• anatomske

• biokemične

• psihološke

Glavni učinki masaže:

• izboljšanje krvnega obtoka, limfnega obtoka

• boljša, hitrejša regeneracija tkiva

• hitrejše odpravljanje metabolnih produktov

• elatična, vitalna mehansko odporna in toplejša koža

• zmanjševanje oteklin

• zmehčanje otrdlin in zlepljenih tkiv

• izboljpanje sklepne gibljivosti

• sprostitev in raztegnitev skrajšanih kit in mišic

• poživitev centralnega in perifernega živčevja

• zvišan prag za bolečino

• izboljšanje respiratorne funkcije, psihičnega počutja

INDIKACIJE IN KONTRAINDIKACIJE

Kontraindikacije:

• vnetja

• kožna obolenja

• varikozni sindrom, flebitis, sum na embolijo

• sveža, odprta rana

• zlom kosti

• resna hipertenzija

• povišana tel. temp.

• obsežne otekline zaradi srčne in ledvične insuficience

• maligni tumor

• tuberkuloza na obravnavanem mestu

• če z masažo izzovemo bolečino ali mišični spazem

• težja mentalna stanja

• osebe z bolezenskimi simptomi a brez postavljne diagnoze

Program terapevtske masaže si fizioterapevt naredi sam. med masažo mora biti pozoren na bolnikove reakcije. Vsak, ki izvaja masažo mora biti še posebej pozoren na:

• edeme

• bolečino

• utrujenost

• vnetje

• spremembe tkiva

• spremembe počutja in dnevnih navad

• splošne in lokalne infekcije

• krvavitve, modrice

• bruhanje, vrtoglavico

• sprememba telesne temp.

Masaža je dobro dopolnilo aktivno-asistiranemu in pasivnemu gibanju. Masaža je pasivna terapevtska metoda. Z masažo ne odstranjujemo maščobnega tkiva, z njo ne moremo povrniti izgubljene funkcije organa. Učinkovita je pri vseh motnjah funkcije, kot je moten krvni ontok, limfni obtok, pri motnjah celjenja, pri mehčanju brazgotin, blaženju bolečin itd. z vsemi temi težavami se srečujejo predvsem ležeči bolniki in prav za te je masaža primerna.

Eden glavnih cioljev masaže je doseči mišično sprostitev, zato sta glavni sestavi vsake masaže tekoč prehod iz ene masažne tehnike v drugo in enakomeren ritem izvajanja.

Masaža ne sme povuročati bolečine, ne med izvajanjem in ne po njej.

Masaža dobro deluje na starejše bolnike, na posameznike z duševnimi stiskami, z vedenjskimi motnjami.

PRIPRAVA NA MASAŽO

Priprava na masažo zajema pripravo bolnika, terapevta in pripravo okolja.

TEHNIKE TERAPEVSTKE KLASIČNE MASAŽE

Gladenje

Glede na stopnjo pritiksa ločimo:

- površinsko (rabimo navadno kot uvodno tehniko v masažo)

- globoko (osnovni namen je pomagati venskemu in limfnemu obtoku). Pogoj za globoko gladenje je popolna mišična relaksacija, kajti v kontrahirani mišici je zmanjšan venski volumen in moten limfni pretok. Da lažje dosežemo mišično relaksacijo si pomagamo z ugodnimi podpornimi položaji, za učinkovitejše odpravljanje tekočin pa ekstremitete položimo v dvignjen položaj. Drugače povedano: odpraviti moramo vplive gravitacije na telo.

Gnetenje

Najpogosteje uporabljamo pri masaži.

Namen:

• raztegniti skrajšana tkiva, predvsem mišice

• preprečiti zlepljenje tkiv

• izboljšati venski in limfni obtok na površini in v globini

• proti atrofiji

Vtiranje

Učinek:

• izboljša površinsko, kapilarno cirkulacijo

• zviša temperaturo kože

Namen:

• zrahljanje zlepljene strukture

• zmehčanje brazgotine

• preprečevanje in odpravljanje adhezije v globini

• pospeševanje procesov reasorbcije okoli sklepov

Udarjanje

Namen:

• pomembna tehnika v respiratorni fizioterapiji

• pomoč pri posturalni drenaži (za lažje izkašljevanje in lažje čiščenje dihalnih poti)

Z udarci zvišujemo tonus tkiv.

Učinek te tehnike je viden na koži  eritem, ki je posledica povečane kapilarne cirkulacije.

Tresenje

Je lahko uvodna, vmesna ali končna tehnika masaže.

Namen:

• sprostiti mišični obrambni krč oziroma povačano napetost

• dobra kontrola za ugotavljanje mišičnega tonusa oziroma stopnje mišične relaksacije

• v terapevtske namene je indicirana v respiratorni terapiji za odstranjevanje sluzi iz dihalnih poti in to skupaj z drenažnimi položaji.