1 RAZLAGA KRATIC 3
2 UVOD 4
3 ŽILNI SISTEM 4
3.1 KONTROLA TONUSA ŽILNEGA GLADKEGA MIŠIČJA 5
3.2 VAZODILATACIJSKA ZDRAVILA 5
3.3 VAZOKONSTRIKTORJI 6
4 CELIČNI RECEPTORJI 8
4.1 IONOTROPNI RECEPTORJI 9
4.2 RECEPTORJI, POVEZANI Z G-PROTEINI 9
4.3 KINAZNO VEZANI RECEPTORJI 12
4.4 JEDRNI RECEPTORJI 12
5 ADRENORECEPTORJI 13
5.1 KATEHOLAMINI IN NJIHOV POMEN 13
5.2 ADRENORECEPTORSKI AGONISTI 14
5.3 ADRENORECEPTORSKI ANTAGONISTI 14
5.4 ZDRAVILA Z DELOVANJEM NA NORADRENERGIČNE NEVRONE 15
6 PRI VNETJU SODELUJOČA AVTAKOIDA 15
6.1 TROMBOCITE AKTIVIRAJOČI FAKTOR (PAF) 15
6.2 BRADIKININ 16
7 NEVROHIPOFIZA 17
7.1 ADH 17
7.2 OKSITOCIN 18
7.3 ZDRAVILA, KI POSNEMAJO DELOVANJA NEVROHIPOFIZNIH HORMONOV 19
8 NO 18
8.1 BIOSINTEZA NO 19
8.2 MEHANIZEM DELOVANJA 20
8.3 NO V PATOFIZIOLOGIJI 22
8.4 NO V TERAPIJI 22
9 SILDENAFIL 22
9.1 MEHANIZEM DELOVANJA 22
9.2 METABOLIZEM SILDENAFILA 24
10 VIRI 25

str.


1 RAZLAGA KRATIC
ACE encim angiotenzinska konvertaza
ACEI inhibitor ACE
AChE acetilholinesteraza
ADH antidiuretični hormon
ANP atrijski natriuretični peptid
ARDS sindrom oteženega dihanja odraslih
AT angiotenzin
B1, B2 receptorja za bradikinin
BChE butirilholinesteraza
COMT katehol-O-metil transferaza
DAG diacilglicerol
DBH dopamin beta hidroksilaza
ECT zunajcelična tekočina
ET endotelin
FAD flavin adenin dinukleotid
FMN flavin mononukleotid
GC gvanilat ciklaza
GIT gastrointestinalni trakt
GF glomerulna filtracija
IL interlevkin
IP3 inositol trifosfat
LPS lipopolisaharid
MAO monoamino oksidaza
MLCK kinaza miozinske lahke verige
NADPH nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
PAF trombocite aktivirajoči faktor
PDGF rastni faktor iz trombocitov
PKA proteinska kinaza A
PKB proteinska kinaza B
PLA2 fosfolipaza A2
PIP3 fosfatidil inozitol trifosfat
PLCb fosfolipaza C beta
psy parasimpatikus
R receptor
TGF transformirajoči rastni faktor
VD vazodilatator

2 UVOD
Ločimo tri tipe mišičnine: skeletna, srčna in gladka. Nekaj osnovnih razlik je podanih v tabeli 1. Naš seminar se bo podrobno ukvarjal z gladko mišico.
Gladka mišična celica je vretenaste oblike s centralno ležečim jedrom. Debeli in tanki filamenti iz aktina in miozina niso urejeni v miofibrile, ampak poševno glede na vzdolžno os celice. Intermediarni filamenti v žilni gladki mišici so vimentinski, v ne-žilni pa dezminski.
Ločimo dva tipa gladke mišice:
večenotni; vsaka mišična celice je posebej oživčena  tonična kontrakcija, npr. žilje
enotni oživčene so samo nekatere celice, živčni impulzi med celicami se prenašajo po presledkovnih stikih,  fazična kontrakcija, npr. ureter, peristaltika
Kontrakcija gladke mišice poteka tako, da se sproščen Ca2+ iz kaveol veže na kalmodulin. Njegova konformacija se spremeni. Kompleks Ca2+-kalmodulin aktivira miozinsko lahkoverižno kinazo. Ta fosforilira eno od lahkih verig miozina. Tako je omogočena povezava med aktinom in miozinom. Rezultat tega je kontrakcija.
Tabela 1: primerjava lastnosti različnih vrst mišice
skeletna mišica srčna mišica gladka mišica
sakromera da da ne
jedro več jedr periferno eno jedro centralno eno jedro centralno
sarkoplazemski retikulum dobro razvit s terminalnimi cisternami malo nekatere, vendar ni skladišče za Ca2+
celični stik jih ni discus intercalaris nexus
regeneracija da, s satelitskimi celicami ne da
vezava Ca2+ troponin C troponin C kalmodulin
mitoza ne ne da
inervacija somatična, motoriča avtonomno avtonomno