DEFINICIJA ASTME IN KOPB

astma:
Astma je kronično vnetno stanje pljuč, za katerega so značilne ponavljajoče reverzibilne obstrukcije bronhov in s tem oteženo dihanje. Razširjena je po vseh pljučih,zanjo pa je značilna tudi povečana nespecifična odzivnost dihalnih poti na različne dejavnike. Akutno poslabšanje astme poteka v treh fazah:
1. zgodnja (spazmogena) faza s kontrakcijo gladkih mišic in vnetjem
2. pozna faza z edemom bronhialne sluznice, povečanim izločanjem sluzi in eksudacijo plazemskih proteinov
3. faza povečane bronhialne odzivnosti, za katero je značilna eozinofilna levkocitna infiltracija in fokalno uničenje epitelijskih celic bronhusov

S pravilnim zdravljenjem astme se bolnik lahko izogne akutnim poslabšanjem ter nočnim in dnevnim simptomom. To mu daje možnost za normalno fizično aktivnost in nemoteno izvajanje vsakodnevnih opravil. Z znanimi zdravili astme ne moremo dokončno pozdraviti, zato je zdravljenje navadno doživljenjsko in le ob sodelovanju bolnika tudi uspešno - sestavni del obravnave astmatika je zato pouk o bolezni.
Poznamo preprečevalna (protivnetna) zdravila, ki jih bolniki s persistentno astmo jemljejo redno, vsak dan, ter olajševalna zdravila, ki se jih uporablja le ob akutnem poslabšanju. Zdravimo glede na težo bolezni. Poleg farmakoloških ukrepov so pomembni tudi prekinitev stika s poslabševalnimi dejavniki, opustitev kajenja, gibanje.

KOPB:
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezensko stanje, za katerega je značilen zmanjšan pretok zraka v pljučih, ki ni popolnoma reverzibilen. Zmanjšan pretok zraka običajno napreduje in je povezan z nenormalnim vnetnim odgovorom pljuč na škodljive delce ali pline. Vključuje dve bolezni:
Kronični bronhitis: obilno izločanje sluzi s kašljem in izkašljevanjem vsaj tri mesece, dve leti zapored. Lahko pa se pri bolniku razvije znatno zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ne da bi kašljal ali pljuval.
Emfizem: vnetni procesi razgrajujejo pljučni parenhim in povzročajo propadanje alveolokapilarne membrane. Do destrukcije alveolov pride zaradi poškodb elastina, ki je pomemben za vzdrževanje alveolnih sten. Posledica je zoženje dihalnih poti, kar omeji prehod zraka iz pljuč.

Najpomembnejši dejavnik za nastanek KOPB je kajenje cigaret. Prah ter kemični plini lahko sami po sebi povzročijo KOPB, lahko pa še povečajo tveganje za nastanek bolezni pri delavcu (rudarju), ki je hkrati kadilec. Izpostavljenost mora biti dolgotrajna. Tudi akutne infekcije lahko bolezen poslabšajo. Med prirojenimi dejavniki je najbolj poznano prirojeno pomanjkanje alfa1-antitripsina, kar povzroči izgubo elastina. Značilna simptoma sta kašelj in pljuvanje, čez mnogo let pa se jima pridruži še težko dihanje pri naporu.
Osnovni namen ukrepov pri bolnikih s KOPB je upočasniti napredovanje bolezni, lajšati simptome, izboljšati prenašanje naporov, izboljšati splošno zdravstveno stanje, preprečiti ter zdraviti zaplete in zmanjšati umrljivost.
Ker je KOPB bolezen, ki postopno napreduje, je potrebno zdravljenje prilagoditi stopnji bolezni. Zelo pomembno je izobraževanje bolnika o naravi in poteku bolezni. To ima velik pomen pri bolnikovi odločitvi o opustitvi kajenja, izogibanju rizičnim dejavnikom, pomaga zmanjševati dispnoične težave ter omogoča pravilno jemanje zdravil.




ZDRAVILA

Namen farmakološke terapije pri astmi in KOPB je omiliti bronhokonstrikcijo in vnetje. Zdravila morajo torej preprečiti skrčenje gladkega mišičja v steni bronhov oziroma relaksirati že skrčene mišice (bronhodilatatorji) in zavirati procese, ki sodelujejo pri vnetju (protivnetna zdravila). Zaviralcem bronhokonstrikcije je skupno to, da preprečijo biokemijsko kaskado reakcij, ki v končni fazi privedejo do sproščanja kalcija iz medceličnine in endoplazemskega retikuluma v citoplazmo gladkomišične celice, posledica česar je povezava med aktinom in miozinom in kontrakcija.
Protivnetna zdravila večinoma delujejo na nivoju transkripcije in preprečijo, da bi celice sploh izdelale vnetne mediatorje . Ti se zato ne sproščajo, kar prepreči slabe strani dolgotrajnega, ponavljajočega se vnetja: edem bronhialne sluznice, uničenje dihalnega epitelija in prekomerno izločanje sluzi. Posredno je tako zmanjšana tudi obstrukcija dihalnih poti.
Glede na mehanizem delovanja lahko farmakološka sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje astme in KOPB, razdelimo v sledeča skupine:

1. selektivni agonisti 2 adrenergičnih receptorjev
2. zaviralci fosfodiesteraze
3. antagonisti muskarinskih receptorjev (antiholinergiki)
4. antihistaminiki
5. inhibitorji lipooksigenaze
6. antagonisti levkotrienskih receptorjev
7. glukokortrikosteroidi
8. natrijev kromoglikat in nedokromil