Kratek opis strokovnega izpita, junij 2008:

Zakonodaja: sproščen klepet na Ministrstvu za zdravje. Zna se zgoditi, da izpraševalka govori več, kot ti , sicer smo debatirali o nivojih zdravstvene dejavnosti, kako do naziva klinika, vrste zdravstvenega zavarovanja, hierarhija zakonov… Izgleda približno tako:

V: katere vrste zdravstvenega zavarovanja poznate
O: Hja no, obvezno in prostovoljno.
V: Res je. In kaj vse pokriva obvezno
O: Ne vem čisto natančno, nujne storitve in neka zdravila…
V (prekine): Kaj pa ostalo
O: Ja, doplačat ali pa prostovoljno.
V: Tako je. Se vam ne zdi, da bi lahko prostovoljno ukinili in združili z obveznim, kajti… (20 s monologa, kjer prijazno kimaš).

Pisni: tokrat mešanica starih vprašanj, katerih se ne spominjam več. Bilo je eno, kjer imaš podane RR, pulz, fr. dihanja… in moraš ugotoviti točke po MEWS. V starih vprašanjih je zapisano kot MEES, ta pravo pa pomeni Medical Early Warning System. Kje se ta lestvica nahaja ne vem in me niti ne zanima .

Praktični: v komisiji so bili dr. Ploj (internist), dr. Aplenc (SNMP) in dr. Bošnjak (nevrokirurg). Praktični del sestoji iz dveh primerov – oživljanja na lutki in kirurškega ali internističnega problema.
Pri lutki sta člana komisije podajala anamnezo: si na terenu z dvema tehnikoma in vso opremo, pacient je starejši moški, boli ga v prsih,… Ja, posnamem EKG. Med snemanjem zavije z očmi in preneha odgovarjati  preverim ritem (defibrilator je res star kot mati Zemlja, a tokrat je za razliko od prejšnjih rokov vsaj deloval) – asistolija. Komisijonarja sta se malo praskala po glavah, jaz pa po algoritmu za asistolijo. Malo masiranja gume in več govorjenja o nadaljnjih ukrepih. Na koncu sem moral razglabljati o vzrokih asistolije, vendar noben ni šel v podano klinično sliko. Na kratko: crknil je simulator ritma za lutko , morala bi biti v VF.
Drugi primer – kirurg je poslal šivat rano na glavi, internist pa malo povpraševal o AV blokih in njihovi terapiji. V šivalnici KC uporabljajo malo drugačen sistem kompres in tamponov kot pri nas na periferiji , a ker je komisijonar prišel šele ob koncu mojega dela, to ni bil problem. Se pač sproti učiš od sester (v smislu: to daj sem, ono primi v levo roko itd.).

Za konec še teoretični del:
Dr. Aplenc me je vprašal prepoznavo in terapijo akutnega koronarnega sindroma na terenu. Pač MONA, pri STEMI še heparin in klopidogrel, vse z dozami in konkretnimi količinami (t.j. 1 amp morfija razredčena do 10 ml FR, 600 mg klopidogrela je 8 tbl Plavixa). Kakšna je razlika v terapiji na terenu, če ni dviga ST
Povem, da ne daš klopidogrela in heparina, nato pa naslednje vprašanje: »No, heparin se lahko da, Plavix pa ne. Zakaj«. Z malo pomoči sem prišel do tega, da je možen vzrok bolečini tudi disekcija aorte, kjer antiagregacijska/antikoagulacijska sredstva niso zaželena. Pomembna lastnost heparina je pa, da obstaja protistrup (protamin sulfat), medtem ko za Plavix ni ničesar.

Dr. Ploj je želel slišati diferencialno diagnozo dispneje in stopenjsko terapijo akutnega srčnega popuščanja. Stopenjsko je mišljeno kot pljučni edem – diuretik, kardiogeni šok – inotropi. In potem še primer: starejši moški gleda Maria in nenadno začne težko dihati. Kako postopati
Najprej izključimo anafilaktično reakcijo na slab TV program, potem pa EKG itd in ukrepanje glede na izsledke.

Dr. Bošnjak je prišel kar direktno s primerom: starši 4-letnega otroka (vsaj enkrat ni starejši moški) te kličejo, da je dete prekomerno zaspano, če ga prebudijo pa joka in bruha. Kaj mu je
Anamneza po korakih je brez posebnosti, poškodbe ni bilo. Vročine nima, izpuščaja ne, meningealni znaki so negativni. Moje znanje pediatrije in nevrokirurgije se na tej točki že skoraj konča in po nekaj tavanja pove, da ob natančni inspekciji na obeh nadlahteh opazim po eno modrico. Rahlo potipam: »Je bil otrok mogoče stresen« in zadanem v polno: »Ja kolega, shaken baby sindrom!«. Nadaljujeva z diagnostiko – CT ne bi pokazal ničesar, na magnetu bi se pa lahko videle pikčaste krvavitve.
In potem pride vprašanje: »Kako bi to dokazal brez magneta oziroma kako lahko vidimo v možgane«. Na tleh predavalnice se še sedaj vidi udrtina od moje čeljusti, ki mi je od presenečenja padla na tla. Kakorkoli, po nekaj blodenja sva skupaj prišla do tega, da bi videl pikčaste krvavitve na očesnem ozadju, podobno kot pri subarahnoidalni krvavitvi.

Zgoraj napisano sicer izgleda precej strogo, a v resnici so bili v komisiji prijazni in potrpežljivi. Ko se mi je zataknilo, so vedno pomagali iz zagate.

Prejšnji dan so v komisiji menda bili dr. Trotovšek, dr. Štajer in nek anesteziolog, ki je pozabil na preverjanje in se je pridružil kasneje. Posledično tudi ni bilo defibrilatorja in so morali le pokazati, kako bi delali :D. Kirurški praktični del je bil opis ablacije nohta (ne izvedba), internistični pa odčitavanje EKG in RTG p.c. Na teoretičnem delu je kolegica fasala cel kup zastrupitev, vendar Štajer ni preveč zameril, da o njih ni vedela dosti, tako da se je vse dobro izteklo.

Še moja literatura:
- smernice ERC
- Oskrba poškodovanca v predbolnišničnem okolju
- izbrana poglavja iz Interne
- Prva pomoč – opekline, poškodbe okončin, mogoče še kaj
- ABC of major trauma, poglavje o opeklinah, nosečnicah in blast poškodbah
- Advanced paediatric life support – kar ni v ERC ali je tam pomanjkljivo