Zdravnik, ki podaja laiku (sodišču) = izvedenec, ki ima dolžnost povedati tisto, kar ve in zna in s čimer je od sodišča seznanjen. Izključi se lahko izvedenec le, če je področje izven njegovega specialnega znanja ali je izključen kot priča (različne okoliščine). Drugače je izvedenstvo obvezno!

Različni nivoji: kazenske zadeve, civilno-pravno odškodninske, invalidska komisija ali pred sodiščem dela. Sodišče sprašuje tisto, kar si ne more samo razložiti; zdravnik je razsodnik med dvema skrajnostima. Vedno v škodo katere strani. Zato je nujno, da se zdravnik zaveda dveh svojih slabosti: svojega neznanja in emocionalnega odnosa. Mnenje mora biti popolno objektivno, brez subjektivnih čustvenih primesi. Temelji naj na dokumentaciji, ki je na razpolago. Ni vedno nujno, da je izvedenec tudi oskrbnik oz izbrani zdravnik pacienta, sodišče lahko postavi kateregakoli izvedenca. Dokumentacija je zato nujno poterbna. Če je borna, pomanjkljiva: pogovor z izbranim zdravnikom.

Poškodbe: različna zavarovanja, krivda druge osebe (promet). Ocena poškodbe. Če jo oskrbimo ambulantno, je treba takoj ali naslednji dan izpolniti dokument, kjer so podatki: ime in priimek, dogodek, anamneza, diagnoza, ocena telesne poškodbe (če je neznatna, ne gre pred sodišče). Če se pri prometu nekdo poškoduje z zlomom stegnenice Ţ sodišče. Lažja Ţ sodnik za prekrške. Najpogosteje zdravnik, ki pride na kraj nezgode ali v ambulanti.

Heteroanamneza, avtoanamneza, status (topa telesna poškodba ali vreznina, strelna poškodba...), lokalizacija, velikost Ţ terapija, kako smo poškodovanca oskrbeli Ţ diagnoza v latinščini (slovenska v oklepaju). Kasnejša terapija je potrebna za civilno-pravno odškodninsko sojenje. Ocena telesnih poškodb = na dan poškodovanja! Pred sodiščem ali sodnik za prekrške. Če je sum kaznivega dejanja, pri katerem je bil nekdo poškodovan = kazenska zadeva.

Kriterij o poškodbah ima 4 enote.

Vsaka stvar je za zdravnika poškodba. Zakonodajalec pa določenih poškodb »ne priznava« (če ni izpada v delovanju organa) oz. govori o »sledi poškodovanja« (SLED DEJANJA, ne sled poškodbe!)

146. člen Kazenskega zakonika: Poškodovanje je grobo ravnanje, pri katerem je nekdo telesno ali duševno prizadet.
Kaj naj bi sodilo pod slednje, ne vedo niti psihiatri. Družinski in sosedski spori. Uščip, praska, spuljeni lasje, sunek v rit, ... = prizadeta telesna celovitost. Duševna? Tega kriterija poškodovanja se praviloma ne poslužujemo. Kazensko pravo: »kjer se kaj pozna«. Civilno pravno: duševne bolečine. Pri kazenskem pravu je enakovrednost popolna, ni privilegijev (ženski, moški spol itd., otroci). Tudi ni pomemben poklic. V kazenskem pravu: mezinček fizičnega delavca enak mezinčku violinista (poškodba).







133. člen KZ govori o lahki telesni poškodbi:

I. »navadna« lahka telesna poškodba: (sodnik za prekrške)

a. poškodba, zaradi katere je začasno oslabljen del telesa ali organ
b. začasno okvarjeno zdravje
c. začasno zmanjšana možnost za delo
d. začasno prizadeta zunanjost
Vse to je PREHODNEGA značaja, nepomemben del telesa prizadet začasno. Sem sodi lažji pretres možganov, rane na glavi pod 5 cm, prelom nosnih kosti, očalasta podpludba, zlom ličnice, raztrganina bobniča, enojen prelom mandibule, izbitje 3 zob iz ravne črte, prelom do 3 reber, prelom prsnice, prelom lopatice, zvini na okončinah, prelom členkov, stopalnic, dlančnic, zlom radiusa in mečnice


»Vodljiva« (vodilna) poškodba = tista najpomembnejša
zlomljen nos + zlom noge = civilno pravno odšk.
zlom noge = kazensko pravo

II. kvalificirana lahka telesna poškodba

= tista, navadno lahka telesna poškodba, ki je bila prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, sredstvom ali na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje. Npr. obstrelina. Najbolj sporne zadeve! Sosedski spori. Ne le ozadje, tudi način! (Npr. bergla.)

134. člen KZ:
III. huda telesna poškodba 10 kriterijev, pomembni 2 stvari:

a. začasno znatno pomembno in
b. nepomemben, za vselej
Poškodba, ko bi lahko bilo v nevarnosti žrtvino življenje (penetrantne poškodbe, zveza z zun. svetom, možnost infekcije): Sem ne sodi nevarnost za tetanus, plinsko ganreno itd. Če do tega pride, je to napaka zdravnika. Še vedno 1 smrt zaradi tetanusa vsako leto.
c. uničen del telesa (ga ni več): amputacije členkov, prstov na rokah – razen palca! Tudi vsi parni organi, razen oči. Sem spada tudi poškodba moda (brce). Drugo modo lahko ohrani 97 \% fertilnosti, ne zmore pa hormonskega nadomestka. Dogovor je, da se to obravnava kot poškodba, zaradi katere jezačasno nezmožen za vsakršno delo.
d. d. nezmožnost za vsakršno delo (ne le poklicno), leži 3-5 dni, preden sploh lahko vstane
e. za vselej in znatno oslabljen del telesa
f. začasno znatno oslabljen pomemben del telesa
g. zmožnost za delo začasno znatno zmanjšana
h. zmožnost za delo za vselej zmanjšana v manjši meri
i. začasno hudo okvarjeno zdravje
j. za vselej in v manjši meri okvarjeno zdravje
k. začasno skažen = edina poškodba, ki jo lahko ocenjujemo subjektivno, je subjektivni odnos okolice do poškodovanca, poškodba mora vzbujati gnus in odpor okolice, je pa prehodna

(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.


135. člen KZ:
IV. posebno huda telesna poškodba
a. poškodba, zaradi katere je bilo v nevarnosti življenje, nihanje med življenjem in smrtjo
b. uničen pomemben del telesa ali organ (amputacije udov, izguba očesa, zguba stereoskopskega vida – globinskega)
c. za vselej nezmožnost za vsakršno delo (para in tetraplegija)
d. za vselej hudo okvarjeno zdravje (poškodbe CŽS)
e. ostal skažen (definitivno, na koncu zacelitve!)

(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.

(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.


V civilno pravnem (odškodninskem) postopku se uveljavlja vse, kar je bilo storjeno z dejanjem in kar je bilo posledica dejanja. Materialna škoda: toliko bolniške, razbi avto... itd. To ni delo zdravnika. Zdravnik: nematerialna škoda – prim., sek. strah, fizične bolečine, duševne bolečine, delazmožnosti za čas poškodbe in posledice (tabele za zavarovalnice – izguba palca 20 \% invalidnost, sedaj tabele različne, zato navedeš, iz katere zavarovalnice – kjer je pač zavarovan). Prim. strah je strah ob času poškodovanja, ocenjuješ njegovo intenziteto. Sekundarni strah nastaja med zdravljenjem in koliko časa bo trajalo, kako se bo začelo... bolečina je huda, srednja, lahka, neznatna. Če dobi sredstva proti bolečinam, je th. dražja! Zato vodi, kaj je dobil. Kot posledico navajajo še številne stvari, predvsem zadeve po pretresu možganov (raztresenost, izguba volje...)