1. POVZETEK
Pomen javnega zdravja je velik, saj je zdravje prebivalstva nujno za ekonomsko rast in napredek držav. Sedanji EU program na področju javnega zdravja velja za obdobje od 1.1.2003 do 31.12.2008. Prispeval bo k promociji integrirane in medsektorske strategije na področju javnega zdravja. Poglavitni načrt je razviti povezave med podobnimi javnimi programi in dejavnostmi ter med posameznimi nacionalnimi ter regionalnimi iniciativami. Ta program je nadomestil prejšnjih osem programov, ki so pokrivali področje javnega zdravja v obdobju od 1996 do 2002.
Novi EU Program na področju javnega zdravja ima tri široke cilje: izboljšati informacije in znanje za razvoj javnega zdravja, izboljšati sposobnost hitrega in koordiniranega odgovora ob ogroženem zdravju in promovirati zdravje in preprečevati bolezni z vplivanjem na determinante zdravja.
Poleg programa Evropska skupnost vsako leto predstavi tudi akcijski načrt za tekoče leto, ki je v skladu s programom in ki podrobneje določi, katere so prednosti na področju javnega zdravja. Na osnovi akcijskih načrtov Evropska komisija objavi razpise in izbrane projekte finančno podpre največ v višini 60 potrebnih sredstev.
V Sloveniji smo se že pred leti pričeli vključevati v projekte, ki jih financira javno-zdravstveni program EU. Sprva naj bi v različnih projektih financiranih v okviru EU programa na področju javnega zdravja sodelovali kot ena izmed vključenih držav, v prihodnosti pa naj bi postali tudi glavni nosilci posameznih projektov. Slovenija mora tudi tvorno sodelovati pri oblikovanju bodočih EU programov na področju javnega zdravja in tudi vsakoletnih akcijskih načrtov.

























2. UVOD
Pomen javnega zdravja je velik, saj je zdravje prebivalstva nujno za ekonomsko rast in napredek držav. Vsaka država na podlagi analiz zdravja svojega prebivalstva oblikuje politiko javnega zdravja, ki lahko temelji na javno-zdravstvenih programih bodisi v zakonskih določilih. Na področju Evropske unije (EU) pa poleg nacionalnih programov velja tudi skupni javno-zdravstveni program EU, saj je EU aktivna na tem področju, ker hoče, da se javno zdravje izboljšuje v vseh državah članicah. EU si namreč šteje za svojo dolžnost, da poskrbi za dobro zdravje, preprečevanje bolezni in da ima nadzor nad bremenom bolezni med prebivalci, da zmanjša pogostost bolezni ter posledično tudi smrtnost. Poleg tega pa EU opravlja pomembno vlogo pri statističnih analizah, ki jih posamezna država ne more opraviti. Program na področju javnega zdravja je v dobrobit vsem prebivalcem EU, ki jim mora biti varstvo zdravja zagotovljeno, saj je zdravje prioriteta. EU je z ustanovno pogodbo (152. člen) zavezana, da mora po principu subsidiarnosti na področju javnega zdravja odigrati aktivno vlogo in zagotoviti ukrepe, ki jih države same ne morejo .
Evropska unija sprejema programe na področju javnega zdravstva za več let. Programi pa morajo biti v skladu z ustanovitveno pogodbo. V vsakem programu Evropska komisija predstavi najpomembnejše grožnje javnemu zdravju in ukrepe s katerimi bi se tem grožnjam najlažje izognili.
Evropska komisija je tako 23.09.2002 sprejela nov program za področje javnega zdravja za Evropsko unijo za obdobje od 01.01.2003 do 31.12.2008. Novi program je zamenjal osem starih programov na področju javnega zdravja (1996-2002). (2)
V seminarju na kratko predstavljamo osem prejšnjih javno-zdravstvenih programov, sedanji enotni program na področju javnega zdravja in akcijski načrt za leto 2005.
3. METODE
Uporabili smo internetne strani Evropske komisije za področje javnega zdravja, o svojih zaključkih pa smo se nato pogovorili z mentorico.(1-4)

4. JAVNOZDRAVSTVENI PROGRAM EU
4.1. Prejšnji javno-zdravstveni programi
Prejšnji javno-zdravstveni programi so veljali od leta 1996 do vključno leta 2003, vendar so začeli veljati v različnih letih, poleg tega pa so imeli različna obdobja trajanja. Programi so vsebovali delovanje vsak na svojem področju, niso pa predvidevali medsektorske povezave (npr. povezave medicinskega sektorja z veterinarskim, kmetijskim, prehrambenim,…).(1)
4.1.1. Program promocije zdravja, informiranja, izobraževanja in usposabljanja (1996-2000)
Cilj tega programa je bil izboljšati splošno zdravstveno stanje v Skupnosti. To naj bi dosegli z izobraževanjem o dejavnikih tveganja in spodbujanjem prebivalstva k zdravemu načinu življenja. Pri tem so si pomagali z informiranjem, izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, ki so pokrivali teme, kot so prehrana, uživanje alkohola, tobaka in drog, rekreacija, duševno zdravje, spolno vedenje in uporaba zdravil.
4.1.2. Program Evropa proti raku (1996-2000)
Delovni načrt za boj proti raku je vseboval 22 ukrepov, ki so pokrivali bistvena področja zbiranja podatkov, javnih podatkov, izobraževanja, usposabljanja zdravstvenih delavcev na tem področju, zgodnjega odkrivanja in sistematičnih precejanj, študij in ukrepov v zvezi s kvaliteto oskrbe in raziskav.
4.1.3. Program preprečevanja aidsa in nekaterih nalezljivih bolezni (1996-2000)
Ta program naj bi pomagal omejiti širjenje aidsa in zmanjšati smrtnost in obolevnost zaradi nalezljivih bolezni s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami, s promocijo sodelovanja med preventivnimi programi in s podporo dejavnosti nevladnih organizacij, vključno z organizacijami ljudi, okuženih s HIV.
4.1.4. Program preprečevanja odvisnosti od drog (1996-2000)
Ta petletni program za preprečevanje odvisnosti od drog je opozarjal na problem drog, odvisnost od njih in posledice odvisnosti. Obenem je prikazoval metode za preprečevanje odvisnosti in s tem povezana tveganja. Pozornost je bila usmerjena predvsem k mladim in rizičnim skupinam.
4.1.5. Program za spremljanje zdravstvenega stanja (1997-2001)
Cilj tega programa je bil ustvariti sistem, s katerim bi spremljali zdravstveno stanje v družbi, pospeševali načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje programov Skupnosti. Obenem naj bi državam članicam zagotovili informacije za primerjavo in podporo pri njihovi nacionalni politiki.
4.1.6. Program preprečevanja poškodb (1999-2003)
S tem načrtom se je EU trudila prispevati k dejavnostim javnega zdravja, ki so poskušale zmanjšati pojavnost poškodb, predvsem poškodb na domu in v prostem času.
4.1.7. Program v zvezi z redkimi boleznimi (1999-2003)
Cilj delovnega načrta Skupnosti za redke bolezni, vključno z genetskimi boleznimi, je bil zagotoviti visok nivo varovanja zdravja pred le-temi. Posebno pozornost je namenjal izpopolnjevanju znanja in izboljšanju dostopnosti do informacij o teh boleznih. Obenem je bilo potrebno spodbujati in okrepiti mednarodno sodelovanje med prostovoljnimi in poklicnimi podpornimi skupinami za omenjene bolezni, z zagotavljanjem optimalnega ravnanja s skupinami obolelih in s spodbujanjem nadzora nad redkimi boleznimi.
4.1.8. Bolezni, povezane z onesnaževanjem (1999-2000)
Načrt naj bi omejil izpostavljenost onesnaževalcem in ublažil posledice pri izpostavljenih posameznikih s pomočjo izboljšanja informacij o boleznih, povezanih z onesnaževanjem, in z razumevanjem vloge onesnaževalcev pri povzročanju in poslabšanju bolezni.

Že leta 1998 je Evropska komisija stare programe, ki so veljali v obdobju od 1996 do 2002 vzela v precep in ugotovila, da jih je potrebno temeljito posodobiti ter da bi bilo bolj učinkovito, če jih zamenja le en program, ki bo pokrival vse področje javnega zdravja.

4.2. Sedanji program
Program je Svet Evrope sprejel, da je posodobil svoj program na področju javnega zdravja. Celoten program dela EU v javnem zdravstvu je modifikacija prejšnjega programa, pri čemer so upoštevali predvsem odnos ljudi do tobaka (zlasti veliko je bilo storjeno na tem področju), prehrane in alkohola. Sicer pa so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) med najpogostejšimi grožnjami zdravja na področju EU: nevropsihološke motnje, kardiovaskularne bolezni, maligne neoplazme, nenamerne poškodbe in respiratorna obolenja. Poleg tega je v zadnjem času v EU moč zaznati tudi porast nalezljivih bolezni (npr. HIV/aids), zato se izvaja tudi epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni. Cilj programa je doseči čim višji nivo fizičnega in mentalnega zdravja, dobrega počutja in enakost med prebivalci EU ter tako ne le podaljševati življenjsko dobo, ampak tudi izboljšati kvaliteto življenja.
Program ima tri splošne cilje:
(a) izboljšanje informiranja in znanja za razvoj javnega zdravja,
(b) izboljšanje sposobnosti hitrega in usklajenega odgovora ob ogroženem zdravju,
(c) promoviranje zdravja in preprečevanje bolezni z vplivanjem na determinante zdravje.
4.2.1. Izboljšanje informiranja in znanja za razvoj javnega zdravja
Informiranje in znanje za razvoj javnega zdravja na bi se izboljšalo z razvojem in vodenjem zdravstvenih mehanizmov obvladovanja, razvojem informacijskega sistema za hitro obveščanje, zaznavanje in nadzor pri zdravstvenih nevarnostih (npr. pri nevarnostih prenosa bolezni iz tujine), z izboljšanjem sistema za prenos informacij in zdravstvenih podatkov, z razvojem in uporabo mehanizmov za analize, svetovanjem, poročanjem, informiranjem in sodelovanjem med državami članicami in z analiziranjem in podpiranjem izmenjave izkušenj pri zdravstvenih tehnologijah.
4.2.2. Izboljšanje sposobnosti hitrega in usklajenega odgovora ob ogroženem zdravju
Na tem področju program predvideva izboljšanje hitrega odgovora predvsem z razvojem in vzdrževanjem mrež za izmenjavo informacij, z razvojem strategij in mehanizmov za izmenjavo informacij in odzivom na nenalezljive bolezni, z izmenjavo informacijskih strategij z namenom zmanjšanja zdravstvenih nevarnosti pri fizikalnih, kemičnih in bioloških grožnjah v kriznih situacijah, s povečanjem varnosti in kvalitete organov in snovi človeškega izvora z razvojem visokih standardov varnosti in kvalitete pri zbiranju, shranjevanju in distribuciji teh substanc in z razvojem strategij s katerimi bi zmanjšali odpornost mikroorganizmov na antibiotike.
4.2.3. Promoviranje zdravja in preprečevanje bolezni z vplivanjem na determinante zdravja
Na tem področju se morajo pripraviti in izvrševati strategije, ki se nanašajo na družbeno zavest, življenjski stil, prehranjevanje, športno aktivnost, uživanje alkohola, kajenje in duševno zdravje. Z analiziranjem stanja in razvojem strategij na področju družbenih in ekonomskih zdravstvenih določb, z analiziranjem situacij in razvojem strategij pri zdravstvenih določbah, ki se nanašajo na okolje, z analiziranjem situacij in izmenjavo informacij pri genskih določbah in razvojem metod za vrednotenje kvalitete in učinkovitosti teh zdravstvenih strategij pa naj bi se te strategije dobro in odgovorno pripravile.

4.3. Akcijski načrt za leto 2005 (Workplan 2005)
4.3.1. Uvod v akcijski načrt 2005
Pisanje akcijskega načrta za novo leto vedno vodi analiza akcijskih načrtov prejšnjih let, v primeru leta 2005, sta bila analizirana načrta za leto 2003 in 2004. Poleg tega pa se v vsak nov akcijski načrt vključi še področja javnega zdravja, ki so bila v prejšnjih letih izpuščena.
Mednarodne organizacije, kot so SZO, Svet Evrope in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki delujejo na področju zdravstva, se bodo usklajevale med seboj.
EU sodeluje z SZO na podlagi sporazuma med Združenimi narodi in Evropsko skupnostjo o financiranju programov ter na podlagi dopisov med SZO in Evropsko komisijo za utrjevanje sodelovanja, pri čemer Evropska komisija financira aktivnosti SZO, ki so v skladu s prej dogovorjenimi sporazumi; SZO bo EU nudila predvsem svoje statistične podatke, ki vključujejo države članice EU.
Evropska komisija je z OECD vzpostavila dogovor o financiranju programov v sklopu Programa za javno zdravje, ki vsebuje naslednje sklope: ocenjevanje institucij za varovanje zdravja in njihova primerjava, ekonomija in zdravje – učinkovitost preprečevanja ter težave v zvezi s prehodnostjo zdravstvenih delavcev.
4.3.2. Izvor sredstev akcijskega načrta 2005 in financiranje projektov
Financiranje lahko poteka preko projektnih prispevkov in javnih pogodb, skupen proračun za leto 2005 pa znaša 61.460.411 EUR. Prispevke lahko pridobijo programi, ki so usklajeni z delovnim načrtom za leto 2005. Po objavi razpisa za projekte, morajo kandidati poslati svoje predloge projektov v treh mesecih. Najmanj 40 stroškov projektov mora biti financiranih iz drugih virov, razen v izjemnih primerih, ko sme prispevek EU znašati do 80. (4)
4.3.3. Prednostna področja za leto 2005
V skladu z novim EU programom na področju javnega zdravja je akcijski načrt za leto 2005 opredelil cilje na treh zgoraj omenjenih prednostnih področjih (4):
4.3.3.1. Zdravstveno obveščanje
4.3.3.2. Hitro in usklajeno odzivanje na zdravstvene grožnje
4.3.3.3. Determinante zdravja
Našteli bomo le prednosti za področje v zvezi z determinantami zdravja, ki so:
- podpora ključnim strategijam EU glede snovi, ki povzročajo odvisnost,
- celovit pristop k življenjskemu slogu, spolnemu in rodnem zdravju,
- javno-zdravstvene aktivnosti, ki se nanašajo na širše determinante zdravja,
- preprečevanje bolezni in poškodb,
- genetske determinante zdravja,
- izgrajevanje kapacitete.
Natančneje bomo opredelili le prvi dve od teh prednosti.
Strategije EU glede snovi, ki povzročajo odvisnost, predvidevajo tri glavne skupine – tobak, alkohol in droge. V nadaljevanju razvijanja strategije Skupnosti v zvezi s tobakom, se morajo predlogi osredotočiti na ocenitev rasti/padanja odstotka kadilcev v populaciji, preprečevanju prodaje tobaka mladostnikom, obdavčitvi in prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov. Poleg tega se mora oceniti vpliv zdravstvenih opozoril na potrošnike, izboljšati metode za merjenje vsebnosti škodljivih substanc v tobačnih izdelkih, zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu (ETS) in izboljšati metode za prenehanje kajenja. Glede alkohola akcijski načrt predvideva predvsem izboljšanje ukrepov proti nepolnoletnemu pitju alkohola in vožnji pod vplivom alkohola, alkoholni izdelki pa bi morali prav tako imeti zdravstvena opozorila. V zvezi z drogami se v načrtu predvideva zdravljenje in rehabilitacija uporabnikov tako dovoljenih kot nedovoljenih drog, točka pa se povezuje tudi z naslednjo, saj predvideva izboljšanje dostopnosti do preventivnih storitev, pri čemer je poudarek na HIV/aids in drugih boleznih, ki se prenašajo preko krvi.
Strategije EU, ki predvidevajo celovit pristop k zdravemu življenjskemu slogu, spolnemu in reproduktivnemu zdravju, vključujejo predvsem športne aktivnosti in preprečevanje debelosti za bolj zdravo življenje ter razvijanje strategij v zvezi z rizičnim obnašanjem mladostnikov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. Poleg tega pa ta točka programa predvideva še na preprečevanju širjenja epidemija HIV/aidsa in škodljivega stresa, ki vpliva na mentalno zdravje.


5. ZAKLJUČKI
Javno zdravje je zelo pomembno, tako za prebivalce posameznih držav v EU kot EU v celoti. V Sloveniji smo se že pred leti pričeli vključevati v projekte, ki jih financira javno-zdravstveni program EU. Sprva naj bi v različnih projektih financiranih v okviru EU programa na področju javnega zdravja sodelovali kot ena izmed vključenih držav, v prihodnosti pa naj bi postali tudi glavni nosilci za posamezne projekte. Slovenija mora tudi tvorno sodelovati pri oblikovanju bodočih EU programov na področju javnega zdravja in tudi vsakoletnih akcijskih načrtov.
Po našem mnenju je novi EU program na področju javnega zdravja boljši od prejšnjih osmih programov, saj sedaj uporabljamo le en program za celotno področje javnega zdravstva, ki pa podpira medsektorsko sodelovanje, kar prejšnji programi niso predvidevali. Program pa je boljši tudi, zato ker so v njem upoštevali posodobitve na področju determinant zdravja.
Načrt za leto 2005 je sistematičen in se dosledno drži prednostnih področij sedanjega programa in je prav tako najnovejši, se pravi posodobljena različica načrtov za leti 2003 in 2004.

6. LITERATURA
1. European Commision. Public Health. Previous Programmes. [citirano 27.03.2005]. Dosegljivo na URL:
http://europa.eu.int/comm/health/ph_overview/previous_programme/previous_programme_en.htm

2. European Commision. Public Health. Programme of Community action in the field of public health (2003-2008). [citirano 27.03.2005]. Dosegljivo na URL:
http://europa.eu.int/comm/health/ph_programme/programme_en.htm
3. European Commision. Public Health. Decision No 1786/2002/EC of the European parliament and of the council of 23 September 2002. Official Journal of the European Communities 271/1; 09.10.2002. [citirano 27.03.2005]. Dosegljivo na URL:
http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2002/l_271/l_27120021009en00010011.pdf

4. European Commision. Public Healt. Community action in the field of public health (2003-2008). Work plan 2005. [citirano 27.03.2005]. Dosegljivo na URL:
http://europa.eu.int/comm/health/ph_programme/howtoapply/proposal_docs/workplan2005_en.pdf