2004-11-30 Orodja v epidemioloskem raziskovanju

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (2004-11-30_orodja_v_epidemioloskem_raziskovanju.doc)2004-11-30_orodja_v_epidemioloskem_raziskovanju.doc104 kB
POVZETEK

Kot orodja v epidemiološkem raziskovanju nam torej služijo: zbiranje podatkov z vprašalniki, zbiranje podatkov z dnevniki, zbiranje podatkov z meritvami ter zbiranje podatkov iz dokumentacije.
Sestavljanje vprašalnikov je dolgotrajen in zahteven proces, pri katerem je pomembno izbrati pravilen način anketiranja in primerno ciljno populacijo, ki nam bo dala odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Pomembno je, da podatke preverimo z meritvami (če je le to možno), saj bomo na ta način dobili bolj zanesljive rezultate. Poslužujemo se lahko tudi dnevnikov, ki so dokaj natančen vir podatkov, vendar zahtevajo od preiskovancev več časa in truda kot ostale metode, lahko pa predstavljajo problem tudi v nepismeni populaciji. V veliko pomoč so nam podatki iz dokumentacije oz. baze statističnih podatkov, ker so stroški pridobivanja informacij majhni in se z njimi močno skrajša čas raziskave. Vendar pa moramo upoštevati, da so lahko ti podatki zavajujoči, saj ne vemo, na kakšen način so bili zbrani, niti tipov vprašanj, ki so bili uporabljeni v ta namen. Neglede na orodje, ki ga izberemo pri raziskavi, naj še enkrat povdarimo, da je potrebno opredeliti cilje raziskave, določiti ciljno populacijo ter se smotrno odločiti glede izbire metode raziskovanja, ki bo najbolj zanesljivo odgovarjala cilju našega raziskovanja.
V raziskovanju je pomembno uporabljati standardne definicije. Splošne definicije in sistemi klasifikacije so ključni za kvantitativne študije bolezni. Kot standardno orodje klasifikacije se uporablja Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB), ki vsebuje vse znane bolezni in vzroke smrti, razvrščene v 21 kategorij. Pomembno raziskovalno orodje so tudi registri bolezni, ki tekoče beležijo nove primere bolezni.
Poročila iz raziskav se zbirajo in obdelujejo v Zavodih za zdravstveno varstvo in posredujejo Inštitutu za varovanje zdravja, ki jih po različnih značilnostih redno objavlja v Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije. Tako obdelani podatki so javni in pomenijo osnovo javnozdravstvenega informacijskega sistema.