Uvod

V zadnjem času, se je zelo povečalo zanimanje za cirkadiane ritme, predvsem zanima ljudi, kako optimizirati svoj organizem in ga čim bolje pripraviti za delo. Med ljudmi obstaja bodisi nezaiteresiranost za bioritme ali pa še vedno obstaja mnenje, da je to nekaj kar je v povezavi z astrologijo. Bioritmi seveda s tem nimajo zveze in kot bomo videli, da res obstajajo in so tudi znanstveno dokazani.


Definicija

Biološki ritmi so periodična dogajanja in ponavljanja človekovih funkcij znotraj določenih časovnih intervalov. Tako se ritmično pojavljajo naslednje človekove funkcije: telesna temperatura, krvni tlak, srčna frekvenca, izločanje hormonov, izločanje preko ledvic oziroma črevesa, lokomotorna aktivnost, … sicer pa je teh funkcij okoli 100. Ločimo več vrst bioloških ritmov glede na čas ponavljanja; cirkadiani ritmi, ti delujejo v časovnem obdobju dneva, ultraradiani ritmi, ki so v povezavi z izločanjem hipotalamičnih in hipofiznih hormonov (pulzno izločanje hormonov na 1uro) in infraradiani ritmi, ki se kažejo v ritmu ovulacijskega ciklusa.


Nastanek bioritmov

Poglavitno vprašanja mimo katerih ne moremo je to: Kje bioritmi nastajajo Kaj jih uravnava Kaksni so vplivi nanj Bioritme generira center v nucleus suprachiasmathicus (NSC), ki je možgansko jedro in leži obojestransko v sprednjem hipotalamusu. Tak endogeni oscilator ima takt s periodo okrog 24 ur; in ravno zaradi tega opžamo cirkadiane pojave, ki se dogajajo tekom dneva. Pomembno je še, da omenimo pomembne povezave, ki potekajo od očesa preko NSC do epifize. Torej to pomeni, da NSC prejema svetlobne impulze preko mrežnice in jih posreduje epifizi, ki pa na vse skupaj reagira z izločanjem hormona melatonina.


Pomen cirkadianih ritmov pri fizioloških funkcijah

Cirkadiani ritem je človeku prirojen in genetsko določen, da ima periodo, ki je naravnana na nekoliko večjo vrednost kot je 24 ur.
Pomen teh funkcij za urejenost in konstantnost človekovega dnevnega dogajanja ima predvsem pomen ciklično oziroma cirkadiano menjujoči se ritem dneva in noči. Ta določa predvsem človekovo aktivnost, predvsem pa stanja budnosti ali spanja.



Pomen cirkadianih ritmov pri pojavljanju bolezni

Pomembnost cirkadianih ritmov v zvezi z pojavljanjem bolezni je predvsem v tem, da cirkadiani pojavi določajo pojavljanje posameznih znakov bolezni ob točno določenem časovnem obdobju dneva. Tako je značilno, da tlak narašča prvih 4 do 6 ur potem, ko vstanemo; problem, pa se pojavlja pri hipertonikih, ki ne znižajo krvnega tlaka za več kot 10 pogosteje obolevajo za kardiovaskularnimi obolenji. Posledica večje agregabilnosti trombocitov, večjega krvnega tlaka in večje frekvence pulza je vzrok, da se večina infarktov, miokardne ishemije in možganskih kapi zgodi zjutraj. Napadi bronhialne astme se pojavljajo predvsem ponoči, ker je takrat bronhialni tonus največji in sicer z vrhom okrog 2 ure ponoči. Težave, ki jih imajo ulkusni bolniki se kažejo zjutraj kot hematemeza, ki je najpogostejša ob 7 in ob 19 uri, ter kot melena, ki se pojavi neodvisno pol ure kasneje.
Na podlagi znanja o vplivu cirkadianih ritmov na fiziološke funkcije oziroma na pojav posameznih bolezni ob določenem časovnem obdobju, se je razvila kronoterapija. Ta temelji na različnih odmerkih zdravil v različnih delih dneva.