I. NORMALNA STRUKTURA IN FUNKCIJA SKORJE
NADLEDVIČNICE

1. ANATOMIJA IN HISTOLOGIJA
Nadledvičnica je parni organ, ki se nahaja retroperitonealno ob zgornjem polu ledvice. Sestavljena je iz dveh koncentričnih plasti: periferne rumene skorje in centralno ležeče rdeče-rjave sredice. Skorja je razdeljena na 3 plasti:
 Zona glomerulosa: zunanja plast skorje, ki izloča mineralokortikoide, predvsem aldosteron.
 Zona fasciculata: srednja plast, od koder se izločajo glukokortikoidi, predvsem kortizol, ter spolni hormoni, predvsem androgeno delujoči androstendion.
 Zona reticularis: notranja plast: izločanje je praktično enako kot v srednji plasti.

2. FIZIOLOGIJA

2.1. GLUKOKORTIKOIDI

2.1.1. Učinki
Glukokortikoidi so t.i. stresni hormoni in kot taki predstavljajo pomemben del obrambe pred stresom. V smislu prilagoditve na stres se v organizmu pospešijo katabolni ter protivnetni in imunosupresivni učinki. (glej podpoglavje: II. 1. 3. spodaj)



2.1.2. Sinteza, vezava na proteine in metabolizem
Kortizol kroži po obtoku vezan na plazemske proteine, predvsem na CBG (corticosteroid-binding globulin) = transkortin. Manjši del potuje po krvi v prosti obliki, a le ta je fiziološko aktivna.. Glukokortikoidi se inaktivirajo v jetrih prek konjugacije s sulfatno ali glukuronsko skupino. Neaktivni konjugirani metaboliti se izločajo z urinom.

2.1.3. Uravnavanje izločanja
Mehanizem uravnavanja izločanja kortizola je shematsko prikazan na sliki 1B.


Slika 1

Izločanje ACTH poteka ritmično čez dan s pogostejšimi ponovitvami zgodaj zjutraj.
Izločanje ACTH in posredno kortizola se poviša tudi kot odziv na stres. Če je stres dolgotrajen, pride do prenehanja diurnalnega ritma v izločanju ACTH.
Izločanje ACTH je inhibirano tudi z vnašanjem eksogenih kortikosteroidov. Po prenehanju dolgotrajnejšega (5 tednov) vnašanja je žleza atrofična in neodzivna. Pride do akutne adrenalne insuficience, kar lahko preprečimo, če vnašanje kortikosteroidov zmanjšujemo postopoma.

2.1.4. Mehanizem delovanja
Po vezavi glukokortikoida na receptor v citosolu nastane kompleks hormon-receptor. Ta vstopi v jedro in se veže na promotorski del tarčnih genov, ki imajo vezavno mesto za ta kompleks, kar vpliva na transkripcijo mRNA in prek tega na sintezo proteinov. Citosolni receptorji so prisotni praktično v vseh celicah, končni učinek hormona pa je odvisen od kombinacije, v kakršni so prisotni drugi transkripcijski dejavniki na promotorju tarčnih genov.

2.2. MINERALOKORTIKOIDI

2.2.1. Učinki
Primarna funkcija mineralokortikoidov je vzdrževanje normalnega intravaskularnega volumna in normalne koncentracije predvsem K+ ionov.




2.2.2. Sinteza, vezava na proteine in metabolizem
Glavni mineralokortikoid je aldosteron, ki kroži po krvi vezan na albumin. Tako kot glukokortikoidi se tudi mineralokortikoidi inaktivirajo v jetrih, metaboliti pa se izločajo z urinom.

2.2.3. Uravnavanje izločanja aldosterona
Najpomembnejše je uravnavanje prek sistema renin-angiotenzin (glej sliko 1A.), zelo pomemben pa je tudi neposreden vpliv koncentracije K+ (zvečana konc. K+ spodbuja izločanje aldosterona) oziroma Na+ (znižana konc. Na+ spodbuja izločanje aldosterona). Vpliv na izločanje aldosterona imajo že minimalne spremembe v plazemski koncentraciji K+, spremembe v plazemski koncentraciji Na+ pa morajo biti večje. Na izločanje vpliva tudi ACTH, vendar je za povečano izločanje mineralokortikoidov potrebnega več ACTH, kot za povečano izločanje glukokortikoidov.

2.2.4. Mehanizem delovanja
Aldosteron tako kot drugi steroidni hormoni deluje tako, da se veže na mineralokortikoidni receptor v citosolu. Kompleks hormon-receptor potuje v jedro tarčne celice, kjer se veže na jedrno DNA, sproži transkipcijo mRNA in tako pospeši ali zavre sintezo proteinov na ribosomih. S tem povzroči povečanje aktivnega transporta Na+ ionov preko Na+ črpalke.
Tarčna tkiva mineralokortikoidov so ledvice, debelo črevo, dvanajstnik, žleze slinavke in žleze znojnice. V distalnem ledvičnem tubulu in ledvičnih zbiralcih deluje aldosteron na Na+ s K+ in H+ tako, da povzroči zadrževanje Na+, diurezo K+ in poviša kislost urina.

2.3. SPOLNI HORMONI
Skorja nadledvičnice izloča tudi androgene, predvsem androstendion, dihidroepiandrostendion (DHEA) in dihidroepiandrostendion sulfat (DHEAS), ki se v perifernih tkivih lahko spremenijo v učinkovitejše androgene, kot je testosteron.