NMS 1
Izberi enega izmed odgovorov, ki najboljše dopolni izjavo v vsakem primeru.

1. Tekočina, ki se zbira med akut-nim vnetjem in vsebuje proteine nad 3g/dl in ima specifično težo več kot 1.015, se imenuje

A. edem
B. efuzija
C. transudat
D. serum
E. eksudat

2. Kateri celični tip se diferenciira v morfološko značilne celice, spo-sobne produkcije Ig?

A. nevtrofilci
B. bazofilci
C. B celice
D. T celice
E. plazmatke

3. Adherenco nevtrofilcev in mono-citov na vaskularni endotelij, pre-den se premaknejo v ekstravas-kularni prostor, imenujemo

A. marginacija
B. diapedeza
C. pavementing
D. emigracija
E. strjevanje

4. Eksuberantna (bujna), hipertrofična, kolagenozna reakcija, ki se lahko pojavi po poškodbi, se imenuje

A. callus
B. cicatrix
C. kontraktura
D. keloid
E. adhezija

5. Celice, ki so sposobne fagocitoze snovi v delcih vključujejo

A. nevtrofilce, makrofage, eozinofilce
B. limfocite, mastocite
C. T celice, null celice
D. bazofilce, zarodne celice
E. endotelijske celice, plazmatke

6. Neusmerjena migracija levkoci-tov proti tarči se imenuje

A. diapedeza
B. kemotaksa
C. opsonizacija
D. endocitoza
E. marginacija

7. Če pri tkivni biopsiji identifici-ramo eozinofilce in mastocite iz vnetnega procesa, kateri tip imunske reakcije se verjetno pojavlja?

A. tip I
B. tip II
C. tip III
D. tip IV
E. tip V

8. Delci saj, ki jih iz krvi odstrani retikuloendotelni sistem labora-torijske živali, so vidni v celicah vseh naštetih organskih kompo-nent, RAZEN

A. sinusi bezgavk
B. glomeruli
C. intestinalni epitelij
D. jetrni sinusi
E. sredica vranice

9. Vse naslednje izjave, ki opisujejo levkocitno emigracijo iz žil in področij vnetja so resnične, RAZEN

A. levkociti prehajajo preko stikov (gaps) med žilnimi endotelijskimi celicami
B. nevtrofilci so prve celice, ki emigrirajo
C. levkociti razvijejo psevdopode, ki jim pomagajo pri emigraciji
D. levkocitno emigracijo spremlja majhna izguba tekočine
E. sočasna izguba rdečih celic je pasivna

10. Ko je poškodovano, se tkivo ali organ običajno skuša regenerirati. Vsi našteti celični tipi so sposobni regeneracije, RAZEN

A. hepatociti
B. mukozne celice kolona
C. vaskularne endotelijske celice

D. miokardne celice
E. mieloblasti kostnega mozga

11. Vnetni odgovor služi vsemu naštetemu, RAZEN

A. izolaciji inficiranih tkiv
B. inaktivaciji povzročitvenih agensov
C. nevtralizaciji toksinov
D. odstranitvi devitaliziranega tkivnega debrisa
E. formaciji fistule


Skupina postavk v tem odlomku je sestavljena iz možnosti pod črko, ki jim sledijo oštevilčene trditve. Za vsako izmed njih izberi eno črkovno opcijo, ki je najbolj povezana z njo. Vsaka črkovna možnost je lahko izbrana večkrat ali pa sploh ne.


12-16

Izberi vsakemu opisu vnetne celice najbolj ustrezen celični tip.

A. makrofag
B. mastocit
C. nevtrofilec
D. eozinofilec
E. bazofilec

12. Te celice prispejo prve na mesto poškodbe
13. Te celice lahko onemogočijo hipersenzitivne reakcije
14. Te celice imajo metakromatske granule in se nahajajo pretežno v tkivih
15. Te celice so vključene tako v tip I kot tip IV hipersenzitivne reakcije
16. Te celice so posebno učinkovite proti intracelularnim ali enkapsuliranim mikrobom




odgovori in pojasnila

1. Odgovor je E.
Eksudat je tekočina in celice, ki se zbirajo med akutnim vnetjem; tekočina vključuje več kot 3g/dl proteinov in ima specifično težo večjo kot 1.015. Eksudat pogosto vsebuje obilico nevtrofilcev kot celularni element. Transudat pa je nevnetna tekočina, zanjo so značilni redki celični elementi, vsebnost proteinov je manj kot 3g/dl in spec. teža manjša ... Edem je tekočina, ki se zbira v tkivu kot rezultat različnih procesov (npr. kongestivne srčne odpovedi), jetrne odpovedi, hipoalbuminemije, blokiranih limfatičnih žil; tekočina se zbira zaradi osmotskega pritiska, ne kot rezultat akutnega vnetja, ter nima visoke proteinske komponente. Efuzija je kopičenje katerega koli tipa tekočine (eksudata ali transudata) v telesni prostor, kot je npr. pleuralna votlina. Serum je del krvi brez celic, ki ostane, ko se je kri strdila, in nima nič opraviti z vnetjem.

2. Odgovor je C.
B celice se diferencirajo v plazmatke, ki producirajo imunoglobuline. Vsaka plazmatka proizvaja le en razred Ig. Plazmatke so zrele in že diferencirane celice, so imenovane »končne celice«, saj se ne delijo več. B celice so stimulirane k diferenciaciji v plazmatke pod vplivom antigenov, T celične interakcije in posredovanja makrofagov.

3. Odgovor je C.
Ko vaskularna faza vnetnega odgovora napreduje, se nevtrofilci in monociti premaknejo proti periferiji mikrocirkularnih žil (proces, imenovan marginacija) in se potem adherirajo na (= tlakovanje, pavement) žilni endotelij v pripravljenosti na migracijo v ekstravaskularni prostor. Da migrirajo, razvijejo levkociti pseudopode in se premaknejo, ne da bi se temu pridružila izguba tekočine, preko povezav (gaps) med endotelijskimi celicami – proces, imenovan diapedeza. V kasnejšem delu vaskularne faze povzroči povečana permeabilnost izgubo plazme, čemur sledi staza ven in na koncu strdki v majhnih kapilarah blizu vnetnega področja.

4. Odgovor je D.
Keloid je prekomerna akumulacija kolagena, ki se lahko oblikuje med procesom celjenja, nastane protuberantna brazgotina, ki se širi preko regije prvotne poškodbe. Keloidi na izpostavljenih področjih kože lahko povzročajo znatne kozmetične težave, saj ponavljanje ekscizije brazgotinskega tkiva lahko rezultira v ciklu posledične formacije keloida. Kontrakture (fiksiran visoki odpor na pasivno raztegnjenje mišice, kot pri fiksiranem komolcu) in adhezije (fibrozni trakovi, ki povzročajo abnormalni adherenco struktur) so drugi efekti celjenja, povzročeni zaradi prekomerne fibroze in oblikovanja brazgotine. Callus se oblikuje s hiperplazijo stratum corneum v področjih kože, ki so izpostavljena odvečnemu ali ponavljajočemu pritisku ali trenju. Cicatrix se preprosto nanaša na novo tkivo (to je brazgotino), ki se oblikuje pri celjenju poškodbe, ni hipertrofičen.

5. Odgovor je A.
Nevtrofilci in makrofagi so vnetnice, ki sodelujejo najbolj aktivno v akutnih fazah vnetja preko fagocitoze delcev (npr. mikroorganizmov, celičnih snovi). Celični površinski receptorji na teh fagocitih so odgovorni za identifikacijo opsoniziranega materiala (to je, pokritega z IgG ali komponentami komplementa C3b), ki se presnovi in uniči encimsko. Eozinofilci tudi lahko fagocitirajo. Limfociti in plazmatke sodelujejo zelo malo, če sploh, v procesu fagocitoze, vendar prispevajo h kroničnemu vnetju in imunološkim reakcijam. Bazofilci sproščajo vazoaktivne amine (npr. histamin) po vezavi kompleksa z IgE pri IgE posredovani hipersenzitivni reakciji (tip I).

6. Odgovor je B.
Levkociti po marginaciji in tlakovanju emigrirajo s procesom diapedeze. Ko so izven žil, se prično pomikati proti agensu, kar povzroča vnetni odgovor. Veliko kemotaktičnih faktorjev ima očitno specifični učinek na stopnjo premikanja izbranih celičnih tipov. Endocitoza je proces, s katerim levkociti požrejo infektivni agens, ko so ga dosegli. Opsonizacija se nanaša na prekrivanje infektivnega agensa s substancami (Ig, komplementom), kar vzpodbuja fagocitozo.

7. Odgovor je A.
Eozinofilci, bazofilci in mastociti so očitna znamenja tip I posredovane hipersenzitivne reakcije. Te celice so vidne v vzorcih sputuma pacienta z astmatičnim bronhitisom. Citotoksične (tip II) reakcije privlačijo nevtrofilce, limfocite in komplement ter vodijo do lize ali inaktivacije tarčnih celic; nekrotizirajoči transplantantni vaskulitis je primer te reakcije. Imunski kompleksi (tip III) reakcij pretežno vključujejo limfocite in komplement, četudi so prisotni tudi nevtrofilci, revmatoidni artritis, SLE in mnogi tipi glomerulonefritisov so bolezni, posredovane z imunskimi kompleksi. Značilno za pozno hipersenzitivnost (tip IV) je kopičenje makrofagov in histiocitov, kot je to pri granulomatozni reakciji tuberkuloze. Tip V reakcije ne obstaja.

8. Odgovor je C.
Ena glavnih funkcij retikuloendotelijskega sistema (to je, telesnega skladišča monocitov, histiocitov in makrofagov) je hitro odstranjevanje škodljivih snovi iz krvi kot so bakterije, tuji delci in celični debris. Če bi saje injicirali v krvni sistem, bi v nekaj minutah izginile iz krvi, saj bi zanje posrkbel RES. Sistem sestoji iz celic v mnogih organih, vključno s histiociti v sinusih bezgavk in vranično sredico, histiocitov, ki obdajajo hepatične sinuse (Kupfferjeve celice) in histiocitov v glomerulih, imenovanih mezangijske celice. Intestinalne epitelijske celice niso monociti in niso direktno povezane s krvnim sistemom, lahko zgolj absorbirajo ali pogoltnejo saje iz lumna črevesa.

9. Odgovor je D
Emigracija (imenovana tudi diapedeza) motilnih levkocitov iz krvnih žil v tkiva, ki obkrožajo področje vnetja je vitalna komponenta vnetnega odgovora. Da emigrirajo, stegnejo levkociti pseudopodije med endotelijske povezave in se aktivno premaknejo skozi endotelijske stike, ne da bi bili vidni fagocitni premiki endotelijskih celic. Temu ne sledi izguba tekočine! Vendar se lahko pojavi pasivna emigracija eritrocitov. Prva ali neposredna migracija vsebuje nevtrofilce, tesno jim sledijo monociti.

10. Odgovor je D.
Mnoge celice in tkiva imajo sposobnost regeneracije do neke mere.To velja še posebej za tako imenovane »labilne« celice (npr. mukozne celice kolona, mieloblaste kostnega mozga), ki se množijo nenehno, celo ob odsotnosti poškodbe. V nekoliko manjšem obsegu imajo to kapaciteto tudi »stabilne« celice, ki vključujejo hepatocite (ki lahko skoraj popolnoma regenerirajo tudi po odstranitvi polovice jeter) in žilne endotelijske celice (ki rastejo in formirajo nove žile v avaskulariziranem tkivu ali rani). Nekatere celice, ki so enkrat poškodovane, so izgubljene za vedno. Te permanentne celice vključujejo miokardne celice in nevrone.

11. Odgovor je E.
Vnetni odgovor je direktna reakcija proti poškodbi ali organizmom, ki ogrožajo hemostazo gostitelja. Vnetje služi mnogim uporabnim namenom, naperjenim k cilju vzpostavitve homeostaze gostitelja, vključno z izolacijo inficiranega tkiva, inaktivacijo škodljivih agensov in organizmov, nevtralizacijo toksinov in izčiščenja devitaliziranega tkiva in pripravo tkivne reparacije. Niso vsi efekti vnetja zaželjeni. Poleg preprostega neugodja in nezmožnosti, ki sta lahko povezana z vnetjem, so tukaj bolj resne komplikacije, kot je ruptura drobja, odvečna formacija brazgotinskega tkiva, formacija fistule in razvoj določenih vnetnih bolezni (glomerulonefritis, artritis, miokarditis).

12-16. Odgovori so 12-C, 13-D, 14-B, 15-E, 16-A.
Različne celice so vključene v vnetni odgovor, vključno z granulociti (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci in mastociti) in makrofagi. Nevtrofilci (nevtrofilni granulociti) so bele krvne celice, ki so najbolj odgovorne za levkocitozo, ki se pojavlja kot odgovor na vnetje ali infektorno krizo. So prve celice, ki prispejo na mesto poškodbe po emigriranju iz sosednih žil. Nevtrofilci so usmerjeni proti poškodbenemu agensu s kemotaktičnimi substancami in so vključeni v fagocitozo agensa.
Eozinofilci (eozinofilni granulociti) imajo citoplazmične granule, ki vsebujejo encime, ki inaktivirajo histamin, ki je kemični mediator hipersenzitivne reakcije tipa I . Večina telesnih eozinofilcev obstaja v tkivih na mestu imunske reakcije, kjer lahko zaustavijo hipersenzitivno reakcijo.
Mastociti vsebujejo granule, ki se barvajo metakromatsko z bazičnimi barvili. Granule sproščajo histamin ob degranulaciji med potekom hipersenzitivne reakcije tipa I . Mastociti so celice vezivnega tkiva in se nahajajo v bližini krvnih žil.
Kot mastociti tudi bazofilci vsebujejo citoplazmične granule s histaminom. Ko v telo zaide IgE specifičen antigen, bazofilci stimulirajo produkcijo IgE, ki se veže na površino antigena. Bazofilne granule potem sprostijo histamin, kar sproži anafilaktično reakcijo (tip I). Dodatno pa bazofilci sodelujejo v zakasnjeni hipersenzitivni reakciji tipa IV kot je kontaktni dermatitis.
Makrofagi - tako kot nevtrofilci – igrajo glavno vlogo v odstranitvi škodljivih snovi v tkivih: npr. mikroorganizmov in nekrotičnega tkiva. Imajo tudi pomembne funkcije v imunskem odgovoru. V njihovi mikrobicidni funkciji so makrofagi najbolj efektivni proti intracelularnim ali enkapsuliranim organizmom kot je Mycoplazma, Salmonela in Cryptococcus.






















NMS II



1.Na kateri način se pošlje biopsija na patologijo?

A. fiksirana v formalinu
B. fiksirana v alkoholu
C. sveža v solni raztopini
D. zamrznjena
E. fiksirana v generičnem fiksativu

2. Citološki pregled pleuralnih efuzij pri ženski brez znanega primarnega raka najpogosteje odkrije celice katerih malignih tumorjev?

A. limfoma
B. mezotelioma
C. karcinoma dojk
D. karcinoma pljuč
E. leiomiosarkoma

3. Citološke abnormalnosti malignih celic se najbolje razložijo z

A. kromosomskimi anomalijami
B. odvečno vsebnostjo mucina
C. spremembami celične površine
D. padcem v celičnem kolagenu
E. mitotični aktivnosti

4. Najboljša metoda za odkritje produkcije klonalnih T celic je:

A. in situ hibridizacija (ISH) za T celično DNA
B. imunohistokemija (IHC) za T celične markerje
C. citološki pregled jedrnih nepravilnosti
D. študije preureditve DNA genov
E. elektronskomikroskopska (EM) inspekcija jedrnih lastnosti

5. Za imunohistokemično (IHC) analizo z imunofluorescenco ali imunoperoksidaznimi (IP) tehnikami velja:

A. IHC se lahko uporablja za izvor mnogih tipov tumorjev
B. imunofluorescenčne metode omogočajo nenehno drsenje (slide?)
C. peroksidazna metoda je manj senzitivna
D. IP metode so boljše za identifikacijo imunskih kompleksov
E. poliklonalnih teles ne moremo uporabiti

6. Vse naslednje informacije bi naj spremljale biopsijski vzorec razen:

A. pacientova starost in spol
B. mesto biopsije
C. ustrezne laboratorijske vrednosti
D. odkritja x žarkov
E. družinska anamneza

7. Elektronska mikroskopija (EM) je uporabna za vse sledeče diagnostične namene razen

A. identifikacije virusov v tkivih
B. klasifikacije limfoma kot B ali T celične ga tipa
C. diagnoza Whipplove bolezni
D. nešto ...
E. identificiranje imunskih kompleksov v ledvičnem glomerulonefritisu

8. Urinarna citologija lahko odkrije vsa sledeča obolenja z veliko natančnostjo, razen:

A. prostatični karcinom
B. zastrupitev s svincem
C. papilarni tranziciocelularni karcinom mehurja
D. citomegalovirus
E. in situ karcinom mehurja

9. Biopsijska metoda tankoigelne aspiracije (FNA) odvzemanja citološkega vzorca je uporabna zaradi vseh naštetih razlogov razen:


A. varnostni faktor
B. izjemna natančnost
C. ohranjena celična morfologija
D. arhitekturne podrobnosti
E. včasih eliminacija odprte biopsije

10. Flow citometrija za analizo DNA ploidnosti lahko določi vse naslednje lastnosti krvnih celic razen:

A. števila delečih se celic
B. števila počivajočih celic
C. prisotnosti ali odsotnosti anevploidije
D. diploidijo v malignih lezijah
E. prisotnost patogenov

11. Hibridizacijski postopki z blot tehniko ali in situ metodami so uporabni za vse naštete namene razen

A. identifikacije virusne DNA v vzorcu
B. klasificiranje limfomov kot T celičnega izvora
C. diagnosticiranje določenih tipov anemije
D. ločevanje raka dojk od raka ovarijev
E. določanje, ali je bezgavka benigna ali maligna

12-15
Poveži vsako rabo diagnostičnih tehnik za raka z ustreznim odgovorom.

A. elektronska mikroskopija (EM)
B. imunohistokemija (IHC)
C. oboje
D. nobeno
12. Diferenciacija med rakom prostate in želodca
13. Diferenciacija med limfomom in karcinomom
14. Diferenciacija med adenokarcinomom in mezoteliomom
15. Lokalizacija primarnega mesta skvamozno celičnega karcinoma (SCC)























Pravilni odgovori: 1-C,2-C,3-A,4-D,5-A,6-E,7-B,8-A,9-D,10-E,11-D,12-B,13-C,14-C,15-D

NMS III

1. Ko se histološko benigne neoplazme izkažejo za fatalne, postanejo takšne najverjetneje, ker

A. povzročajo podaljšano krvavenje
B. so multifokalne
C. ne vzbudijo imunskega odgovora
D. vplivajo na funkcijo organa
E. se spremenijo v karcinom

2. Epidemiološke študije kažejo povezavo med incidenco raka in vsemi naštetimi faktorji RAZEN

A. napredovale starosti
B. nedednimi kromosomalnimi abnormalnostmi
C. onesnaženostjo zraka
D. bakterijsko infekcijo
E. dieto

3. Vsa našteta stanja lahko povečajo tkivno maso RAZEN

A. hipertrofije
B. vnetja
C. neoplazme
D. hiperplazije
E. anaplazije

4-7
Vsakemu stanju pripiši povezani tip raka.

A. maligni limfom
B. levkemija
C. rak cerviksa maternice
D. hematom

4. Downov sindrom
5. ciroza
6. HPV infekcija
7. primarna imunodeficienca

8-12
Določeni onkogeni imajo prognostično implikacijo pri človeških tumorjih. Poveži onkogen s humanim tumorjem, ki je najbolj povezan z njim.

A. nevroblastom
B. pljučni adenokarcinom
C. karcinom dojk
D. Burkittov limfom
E. retinoblastom

8. ras, 9. n-myc, 10. Rb, 11.c-myc, 12.c-erb B2
1. Odgovor je D.
Čeprav se lahko pojavi maligna transformacija benigne neoplazme, je to redko. Pogosteje je fatalnost benigne neoplazme posledica interference s funkcijo vitalnega organa. Krvavitev zaradi ekspanzivne rasti benignega tumorja ni tako verjetna kot krvavitev zaradi invazije in ulceracije tkiv ali infilctracije in končne rupture žil zaradi malignega tumorja. Tu in tam najdemo multifokalne benigne neoplazme, vendar niso pogosto vzrok smrti. Vsaka neoplazma lahko vzpodbudi imunski odgovor.
2. Odgovor je D.
Incidenca raka se povečuje s starostjo, verjetno zaradi kumulativnih efektov izpostavitve karcinogenom in zmanjšane imunske obrambe z napredovalo starostjo. Določeni tumorji (sindrom multiple endokrine neoplazije) kažejo mendelsko dedovanje, drugi genetični faktorji (npr. kromosomska translokacija, trisomija) so tudi povezani s povečano incidenco določenih tumorjev. Okolišni agensi (onesnaževalci zraka, industrijske kemikalije, cigaretni dim) so močno povezani s stopnjo raka.
3. Odgovor je E.
Hipertrofija (povečanje v številu celic) in hiperplazija (povečanje v velikosti posamezne celice) sta dva procesa, ki povzročata povečanje tkivne mase. Edem in celice v vnetju povzročajo oblikovanje mase, neoplazme producirajo njene lezije. Anaplazija je izguba celičnih morfoloških in funkcionalnih karakteristik.
4-7. Odgovori so 4-B,5-D, 6-C, 7-A.
Pri nekaterih tumorjih najdemo substanco (pogosto protein) v serumu večjega števila pacientov in na to substanco gledamo kot na »marker« za ta rak. Substanca se potem lahko uporablja za screening pacientov za rak in za monitoring rakavih bolnikov, če se pojavljajo rekurence. Alfa-fetoprotein (AFP) je takšen tumorski marker, pri čemer ga najdemo pri 40 do 90 \% pacientov s hepatocelularnim karcinomom.
Zdi se, da na incidenco mnogih rakov vplivajo faktorji, povezani s pacientovo genetično zgradbo, starostjo, dietičnimi navadami, okoljem in splošnim zdravjem. Nekaj primerov je podanih.
Genetična predispozicija za raka je prisotna pri mnogih malignostih. Incidenca akutne levkemije je 4 do 30 krat višja pri osebah z Downovim sindromom kot v normalni populaciji. Tudi otroci z okvarami primarne imunodeficience imajo ekstremno visoko incidenco malignih limfomov.
Dietične navade so bile povezane z razvojem določenih malignosti in vključujejo težko porabo prekajene hrane, hrane, v kateri je veliko živalskih masti in proteinov, ter alkohola. Karcinogenski učinek alkohola je posebno velik na jetra. Pri pacientih z alkoholno cirozo je incidenca multiplih primarnih tumorjev dvakrat višja kot pri necirotičnih osebah.
Okoliški agensi, povezani z rakom, vključujejo sevanje, kemične onesnaževalce in tobačni dim, kot tudi določene spolno prenosljive viruse, ki delujejo kot onkogeni. Human papilomavirus (HPV) je virus, ki se zdi sposoben reprogramirati jedra rastočih celic, kar morda vodi do določenih rakov (najbolj opazno raka materiničnega vratu).
8-12. Odgovori so 8-B, 9-A, 10-E, 11-D, 12-C.
Amplifikacija n-myc onkogena je povezana z boljšo prognozo pri otroškem nevro-blastomu. Pacienti, ki imajo adenokarcinom pljuč z amplifikacijo ras onkogena, so na slabšem kot tisti s podobnim tumorskim stadijem, vendar brez ras amplifikacije. Ženske, ki imajo raka na dojki, ki pretirano izraža c-erb B2, imajo slabšeprognoze kot ženske, katerih rak tega ne izraža. Onkogen c-myc je najti pri Burkittovem limfomu in Rb supresorki gen je bil identificiran iz retinoblastoma.
Klinična vprašanja testa 8.6.1998

1. Dekle, ki jé ribe, dobi koprivnico. Kakšne vrste preobčutljivost je to?
2. 27-letni študent medicine se zbode z iglo. Čez leto dni – simptomi, biopsija jeter pokaže fibrozo jeter, povečane transaminaze. (AIDS, akutni hepatitis A, kronični hepatitis, ...)
3. Pri 60-letni ženski najdejo 2 cm veliko zatrdlino, ki je nepremična na dojki. To je najverjetneje ______________
4. 4 tedne star deček, ki prej ni imel težav, po vsakem obroku bruha. Vzrok je najverjetneje______________
5. 10 letni deček, asimptomatičen, RTG slika pokaže enotno nepravilnost (spodaj desno?) v pljučih. TBC, ...
6. 65-letni moški je delal 25 let v ladjedelnici. Odkrijejo mu eno zadevo na pljučih, RTGpokaže še stvari na diafragmi. Je to: berilioza, azbestoza, ... azbestoza z zasevki...