1. DEFINICIJA

Zvok je longitudinalno mehansko valovanje, ki ga pri frekvencah od 16 do približno 20.000 nihajev na sekundo zaznavamo s sluhom. Razširja se v plinih, tekočinah in trdnih snoveh. Hitrost širjenja zvoka po zraku na višini morske gladine znaša približno 330 m/s, pri večjih nadmorskih višinah pa je hitrost manjša (zaradi manjše gostote medija, po katerem se zvok širi). Je eden izmed najpomembnejših načinov sporazumevanja med ljudmi.
GLUHOST (SURDITAS) je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši ter ga ne more posnemati oziroma ponoviti, tako da socialni stik z njim ni mogoč. Gluhost otroka pred šestim letom starosti, ko ta še ne razvije artikuliranega govora, je vzrok temu, da takšen otrok težje napreduje pri razvoju govora. Lahko ga kljub temu naučimo pomanjkljivega govora ali branja govora z ustnic ter sporazumevanja s kretnjami, pod pogojem, da je otrok sicer normalno razvit. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti
NAGLUŠNOST (HYPACUSIS) je stanje, pri katerem je zaznavanje zvoka nepravilno ali pomanjkljivo. Socialni stik z naglušnim človekom je mogoč, vendar pa je otežen.