Urgentno stanje v onkologiji je klinično stanje, ki je posledica strukturnih ali metabolnih sprememb zaradi rasti novotvorbe ali zdravljenja te novotvorbe in ki zahteva takojšnje ukrepanje z namenom preprečitve smrti ali izgube kvalitete življenja. Največkrat so posledica rasti tumorja ali izločanja različnih snovi iz tumorskih celic (paraneoplastični sindromi), nastanejo pa lahko tudi zaradi specifičnega onkološkega zdravljenja. V nasprotju z drugimi strokami lahko mnoga stanja v onkologiji predvidimo in jih s preventivnimi ukrepi pravočasno preprečimo ali vsaj omilimo. Zaradi tega moramo ta stanja dobro poznati, poleg tega pa je potrebno skrbno spremljanje bolnika s strani lečečega onkologa in vseh drugih zdravnikov, ki sodelujejo pri bolnikovem zdravljenju.
Večinoma se zdravljenje urgentnih stanj pri onkoloških bolnikih ne razlikuje od zdravljenja pri drugih bolnikih, vendar se moramo zavedati, da je uspeh zdravljenja urgentnih stanj pri rakavih bolnikih močno odvisen od učinkovitosti specifičnega onkološkega zdravljenja. Če ne uspemo ozdraviti ali vsaj zazdraviti rakave bolezni, potem je tudi učinkovitost zdravljenja urgentnih stanj slaba ali zelo kratkotrajna. S pravilnim podpornim zdravljenjem preprečimo ali vsaj omilimo razvoj urgentnih stanj, ki so posledica specifičnega onkološkega zdravljenja.
Pomembno je poudariti, da vsa stanja pri umirajočem pri umirajočem onkološkem bolniku v zadnjem, terminalnem stadiju bolezni niso več urgentna stanja. Pri takem bolniku simptomatsko ukrepamo v tolikšni meri, da mu lajšamo težave.