EPIDEMIOLOGIJA
Rak dojke v Sloveniji

najpogostejši rak pri ženskah.
na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka med ženskami.
leta 2000 zbolelo 932 žensk (leta 2002 1016 žensk).
76 po 50. letu starosti.
preživetje bolnic z invazijskim RD se postopno izboljšuje (relativno petletno preživetje v letih 1993-97 72 ).
leta 2000 za RD umrlo 365 žensk (mortaliteta je 40 na 100.000 žensk) .

Reference:
ZDRUŽENJE ZA SENOLOGIJO SZD
RAK DOJK V SLOVENIJI: EPIDEMIOLOGIJA IN PRESEJANJE 2003-06-19; ZDRAV VESTN 2003; 72: Supl. II: 179-81
- register raka


Rak dojke po svetu
najpogostejši rak pri ženskah -18 ženskih rakov
vsako leto 900.000 novih primerov med ženskami
incidenca se poveeuje med ženskami v letih 50-64
za RD umre 376.000 žensk na leto


http://www-depdb.iarcfr/who/menu.htm
DEJAVNIKI TVEGANJA

1. spol
2. starost ženske: tveganje s starostjo narašea.
3. družinska anamneza: Gena BRCA1 in BRCA2 (4X bolj)
4. ženske, ki so že prebolele rak na eni dojki
5. ženske z potrjenimi prekanceroznimi spremembami
6. reproduktivni dejavniki:
- zgodaj dobile menstruacijo, izgubile kot starejše- ženske, ki nikoli niso rodile- tiste, ki so pozno rodile
- kontracepcijskih tablete in nadomestna hormonska th v postmenopavzi
7. ostali dejavniki (manj)
- debelost, alkohol
- uživanje vee mašeob, manj zelenjave

Primarna preventiva

zelo omejene možnosti (omejitev vnosa mašeob, alkohola, reprodukcijski dejavniki)
SEKUNDARNA PREVENTIVA

a) SAMOPREGLEDOVANJE

1-krat na mesec sredi menstrualnega ciklusa ( neboleea zatrdlina - posvet z zdravnikom)
b) PRESEJALNI TESTI
MAMOGRAFIJA:

je rentgensko slikanje v dveh projekcijah-mediolateralna in kraniokavdalna
namen je zgodnje odkrivanje raka na dojki
opravimo jo v prvi polovici menstrualnega cikla
se izvaja pri ženskah nad 50. let (na 1 do 2 leti)
pred 40. letom pri ženskah z veejim tveganjem
prikaže nam tvorbo ter mikrokalcinacije
možni so lažno pozitivni in lažno negativni rezultati
.... prihodnost z zdravili, ki bi vplivala na estrogen Tamoksifen - zmanjša pojavnost raka dojk, pozitivno deluje tudi na kosti in sreno- žilni sistem, vendar poveea tveganje za nastajanje raka maternice. Raloksifen (ga še raziskujejo) - je tudi ueinkovit, ne povzroea raka maternice, vendar pa lahko povzroei pljueni edem.
DIAGNOSTIKA RAKA DOJKE
Radiološke preiskave

Biopsija

Dopolnilna diagnostika
1. Radiološke preiskave
mamografija

ultrazvok

magnetna resonanca

CT (se manj uporablja)
2. Biopsija
Loeimo benigne spremembe od malignih

Poznamo:
tanko igelna biopsija (lažno poz. rezultat <1, lažno neg.>10)

debelo igelna biopsije (dokaj zanesljiva)
3. Dopolnilna diagnostika
1. Dodatne preiskave na dojki
slikanje z dodatnimi projekcijami
ciljano slikanje s kompresijo
ciljano slikanje s poveeavo
duktografija
2. Za odkrivanje oddaljenih zasevkov in postavitev stadija
rtg pljue
UZ abdomna
slikanje okostja

ZDRAVLJENJE
multidisciplinarno

najbolj ueinkovita kombinacija
kirurško zdravljenje
sistemsko zdravljenje
obsevanje

odvisno od
stadija tumorja
bioloških znaeilnostih tumorja
Vrste terapije
lokalna terapija:
kirurško
obsevanje

sistemska terapija:
kemoterapija
hormonska terapija
biološka terapija

1. KemoterapijaCitostatiki




fazno specifieni
etopozid
metotreksat
Vinkristin

fazno nespecifieni
alkilanti
antraciklini
5-fluorouracil
mitomicin C
Kemoterapija
praviloma uporabljamo vee citostatikov hkrati

ciklusi terapije si sledijo na 3 do 4 tedne

za neoadjuvantno in adjuvantno zdravljenje uporabljamo iste kemoterapevtske sheme kot za zdravljenje metastatskega raka
Najueinkovitejši kemoterapevtiki
doksirubicin, epidoksirubicin

ciklofosfamid

metotreksat

mitomicin C

etopozid

vinblastin

taksoni
3. Biološko zdravljenje
Monoklonska protitelesa – trastuzumab (Herceptin®)

Ueinkovita le pri ženskah s prekomerno izraženim proteinom HER2 na membranah tumorskih celic

Protitelo inhibira protein => zavre rast tumorja



4. Hormonsko zdravljenje
uspešno le pri hormonsko odvisnem raku dojke

lahko v vseh stadijih bolezni

pri operabilnem raku dojke predstavlja dopolnilno sistemsko zdravljenje

pri metastatskem raku dojke izboljša
kvaliteto življenja
podaljša preživetje
prinese zazdravitev pri vee kot 60٪ bolnic
Vrste hormonskega zdravljenja
kastracija (premenopavzno)
ovarijska ablacija (krg, RT)
ovarijska supresija (LHRH agonisti)

antiestrogeni (pre- in postmenopavzno)
SERM (tamoksifen)
zmanjšanje št. ER (fulvestrant)

aromatazni inhibitorji (postmenopavzno)
nesteroidni (anastrozol, letrozol)
steroidni (exemestan)

progestini (postmenopavzno)
megestrol acetat
5. Neželjeni ueinki
citostatikov

KM
viscera (GIT, seeila, srce, pljuea, jetra)
koža
živeevje
gonade
2° raki

hormonske terapije
dolgoroeno: tamoxifen  tveganje za raka maternice

biološkega zdravljenja
mrzlica
boleeine v mišicah in sklepih
vroeina
preobeutljivost (1.)

radioterapije

Simptomatsko zdravljenje
paliativna oskrba

analgetiki

opioidi

laksanti

Podporno zdravljenje
Prepreeevanje in zdravljenje neželenih ueinkov

citostatikov
hormonskega zdravljenja
biološkega zdravljenja
radioterapije

Stadiji
Neinvazivni karcinom (0)
Lobularni karcinom in situ:
tumorektomija in obsevanje
bilateralna mastektomija brez odstranitve bezgavk
Duktalni karcinom in situ:
multicentrieen: totalna mastektomija brez limfadenektomije
omejen: tumorektomija in obsevanje ALI totalna mastektomija brez limfadenektomije

Invazivni karcinom:Stadij I, IIA, IIB, IIIA (operabilni)
Lokalno zdravljenje:
mastektomija z limfadenektomijo ALI
resekcija dojke z limfadenektomijo ali odstranitvijo varnostne bezgalke, z obsevanjem

Sistemsko zdravljenje:
hormonsko odvisni rak: hormonska terapija
hormonsko neodvisni rak: kemoterapija
hormonsko vmesni rak: kemoterapija () in hormonska terapija
HER2 pozitivni raki: TRASTUZUNAB
Stadij IIIA (neoperabilni) in IIIB:
Sistemsko zdravljenje:
kemoterapija z antraciklini,
po zakljueku pri hormonsko odvisnih tumorjih še tamoksifen
Lokalno zdravljenje:
totalna mastektomija oz. resekcija dojke in obsevanje ALI
le obsevanje


Stadij IV

sistemsko zdravljenje:
hormonsko zdravljenje pri hormonsko odvisnih tumorjih
Kemoterapija

obsevanje
REHABILITACIJA

1. Fizikalna
razgibavanje (slabša moe in gibljivost)
limfna drenaža (moteni limfni odtok)
proteza
drugo

2. Psihosocialna: eim boljša kakovost življenja in prevzemanje socialnih vlog

3. Poklicna: lažja prekinitev bolniškega staleža in priprava na ponovno opravljanje dela


Koristne povezave
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
http://med.over.net/onko/
Europa Donna
http://www.europadonna-zdruzenje.si/
smernice za zdravljenje raka dojk OI in vse informacije o raku dojke
http://www.onko-i.si/

LITERATURA
Eufer T.: Rak dojke. Medicus 10: 2, 173-178, 2001

Borštnar S., Eufer T., Pajk B., (ured): Rak dojke: kaj morate vedeti. Ljubljana, AstraZenca- Podružnica vLjubljani 2004. 64. str.

Aužner J., Eufer T., Dolšek F., Golouh R., Gorišek B., Janear B., Majdie E., Snoj M., Vilhar M.: Priporoeila za diagnozo in zdravljenje raka dojke v Sloveniji. Onkologija 3: 1, 34-38, 1999.

Eufer T. Rak dojke. JAMA Slovenska izdaja 8: 4, 66-67, 2000.

Eufer T.: Osnovni principi zdravljenja rak. Frankie D. (ured): Prepoznavanje in zdravljenje raka. Strokovno izpopolnjevanje magistrov farmacije v letu 2002, ljubljana 2002. Ljubljana, lekarniška zbornica Slovenije 202, 31-37.

Eufer T.: Urgentna dogajanja v onkologiji. Onkologija 1: 1, 17-18, 1997.

Eufer T.: Kaj lahko o raku izvemo na internetu Onkologija 5: 1, 46, 2001.

Incidenca raka v Sloveniji 2002. Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, 2005.