Klopni meningoencefalitis

- V SLO endemična bolezen
- lahko subklinična, lahka vročinska bolezen, vnetje mening
- značilna bolezen poteka v 2 fazah: kratki neznačilni vročinski bolezni sledi prosto obdobje in nato
> meningitis
> meningoencefalitis
> meningoencefalomieltis (meninge, možgani, hrbtenjača)
 meningoencefaloradikulitis (meninge, možgani, korenine živcev)
- Virus je arbovirus iz družine Flaviviridae, poznamo 2 podtipa bolezni: virus centralnoevropskega encefalitisa in virus ruskega pomladno-pletnega encefalitisa
- linearna molekula, + RNA, 2 ovojnici, 3 strukturne beljakovine: V1 (M-membrane like protein), V2 (C-core), V3 (E-envelope, vpliva na tvorbo Ab in sposobnost hemaglutinacije
- največ prijavljenih primerov je pri nas v LJ regiji, najvišja zbolevnost pa na GOR
- moški obolevajo pogosteje kot ženske
- okuženost klopov je 0,1 do 5

Patogeneza
- virus se začne razmnoževati že na mestu vboda, v podkožnem tkivu
- če je bil vnešen s hrano se razmnožuje v sluznici prebavil
- po limfni in krvni poti (primarna viremija) pride v makrofagni fagocitni sistem in v jetra in vranico, kjer se razmnožuje naprej
- po določenem času vdrejo v kri (sekundarna viremija) in pride dv endotelijske celice možganskih kapilar
- virus v krvi prestopi skozi steno možganskih žil v možgansko tkivo, kjer neposredno litično delujejo na možganske celice
- meninge so vnetno spremenjene, hiperemične, pojavi se edem in petehialne krvavitve
- v možganih je prizadeta predvsem siva možganovina, nastanejo degeneracije, spongioformne nekroze, infiltracija okoli žilja z vnetnimi celicami in nevrofagija
- inkubacija od 3 – 28 dni, ponavadi 7 – 14 dni

- diagnostika z značilnimi izvidi likvorja in osamitvijo virusa
- bolezen dokazujemo serološko
- zanesljiv pokazatelj virusne okužbe so IgM protitelesa
- protitelesa dokazujemo encimsko-imunsko in hemaglutinacijo

- Cepivo iz inaktiviranega virusa je varno, učinkovito in zaščiti skoraj 100 prejemnikov.