Uvod
Virus variola povzroča zelo staro bolezen imenovano črne koze. Poznajo jo že več kot 3 tisoč let in z uvedbo cepljenja v začetku 19. stoletja se jo je popolnoma izkoreninilo. Okužba z virusom črnih koz dandanes po naravni poti ni več mogoča. Virus črnih koz še vedno obstaja v laboratorijih in obstaja skrb, da bi se ga lahko uporabilo kot biološko orožje v namen bioterorizma.

Vsebina
I. PRVO CEPIVO [1]
V osemnajstem stoletju so bile črne koze zelo pogosta bolezen s smrtnim izidom.V Angliji je živel podeželjski zdravnik Edward Jenner. Opazil je da pacienti, ki so delali z živino in so prišli v stik z blago obliko bolezni, kravjimi kozami, niso nikoli zboleli z črnimi kozami. To ugotovitev je moral dokazati zato je pridobil likvor gnojnega mehurčka kravjih koz in likvor srednje močnega mehurčka črnih koz. Postavil je teorijo, da če cepi nekoga z kravjimi kozami, bodo klice kravjih koz pripravile telo, da se bo branilo pred klicami črnih koz. Svojo teorijo je dokazal na prostovoljcu in tako je Jenner leta 1796 odkril prvo cepivo proti črnim kozam.

II. MODERNA CEPIVA
Prvo cepivo, ki ga je odkril Jenner ne ustreza za cepljenje v današnjem čau, saj gre za kontaminacijo rane direktno z gnojem gnojnega mehurčka, ki je lahko okužen tudi z drugimi virusi in bakterijami. V 60. in 70. letih je napredek omogočil razvitje stabilnega cepiva proti črnim kozam, DryVax. Po letu 1998 in posebej po 11. septembru 2001, se je razvoj cepiv proti črnim kozam pospešil.
LC16m8 – to cepivo je bilo razvito na Japonskem v 70. letih. V letu 1974 so cepili 50 tisoč japonskih otrok, ki niso razvili hudih stranskih učinkov.[2] LC16m8 je razredčeno, temperaturno občutljivo cepivo narejeno iz vaccinia virusa, pridobljenga iz ledvičnih celic zajčkov.[2] LC16m8 je rezultat selektivnih metod in družin virusov, ki niso sposobni infekcirati možganskih celic. To je odstranilo glavni sistemski učinek cepljenja, vaccinia encephalitis, potencialno ogrožujoče vnetje, ki lahko povzroči poškodbe možganov in smrt. Klinična faza 1 se je začela spomladi 2003. [2]
Acam1000 – je cepivo 7. generacije cepiva DryVax. [3] Pridobiva se iz celičnih kultur (MRC-5) in ne iz kož teličkov. [2] Cilj je doseči cepivo, tako učinkovito kot DryVax, samo z manjšimi stranskimi učinki. Cepivo še vedno predstavlja verjetnost tveganja, saj je narejeno iz živega virusa. Poskusi na živalih so obetajoči, saj so tri miške od šestih injiciranih z DryVax-om umrle, vse injicirane z Acam1000 pa so preživele. [3] Končana je bila prva klinična faza. 100 ljudi je bilo testiranih, dosežen je bil 100 »take« [2] (prisotnost papile, gnojnega mehurčka, razjede, kot dokaz da je telo sprejelo cepivo).
Acam2000 – Razvoj tega cepiva se je začel po 11. septembru 2001. Postopek pridobivanja je enak kot pri Acam1000, le da gre tukaj za gojenje virusa v Vero celičnih kulturah. Faza 1 je bila končana, faza 2 se je začela v januarju 2003. [2] V 99 se je pojavil »take«. Sekundarni kazatelj je bilo tvorjenje protiteles, ki so se pojavila v 96 cepljenih oseb. Posebnih hujših stranskih učinkov ni bilo zaznati. [4]
Modificirana vaccinnia Ankara (MVA) – MVA temelji na rekombinantnem virusu. V primerjavi z ostalimi virusi ne povzroča kožne reakcije. Prav tako se ni sposoben replicirati v celicah sesalcev [2], zato naj bi bil bolj varen kot DryVax. Poskusi na opicah Makako, katere so imunosupresirali z radiacijo in potem vbrizgali visoke koncentracije MVA, niso pokazali nobenih kliničnih, hematoloških ali patoloških abnormalnosti. Ti podatki kažejo, da bi bilo mogoče to cepivo uporabljati pri imunosupresiranih individumih. [5]

III. STRANSKI UČINKI CEPIV
»Take« ali normalna lokalna reakcija na primarno cepljenje proti črnim kozam. [2]
Dnevi po cepljenju Odziv na mestu cepljenja
0 cepljenje
3-4 papila
5-6 mehurček z/brez rdečine
8-9 gnojni mehurček
>= 12 tvorba kraste
17-21 krasta odpade in nastane brazgotina

Frekvenca resnih zapletov pri cepljenju proti črnimi kozam [2]
Reakcija Št. Primerov na milijon cepljenih
encephalitis 12
progresivna vaccinia 1,5
eczemma vaccinatum 38,5
generalizirana vaccinia 241
akcidentalna infekcija 529
eritema multiforme 165

Zaključek
Virus črnih koz še vedno grozi, zato se razvijajo nova in nova cepiva. Kljub temu da je DryVax cepivo, ki je zelo učinkovtio za zaščito proti virusu variola, nezadostuje, saj ima številne stranske učinke, nekatere celo življenje ogrožujoče. Znanstveniki si zato prizadevajo, iznajti takšno cepivo, ki bo dovolj učinkovito in brez hudih stranskih učinkov.