Okužbe dihal so pogostejše kot okužbe kateregakoli drugega organa ali organskega sistema in so najpogostejši vzrok obolevnosti v splošni populaciji. Velika večina teh bolezni gre sicer na račun okužb zgornjih dihal, vendar pa okužbe pljuč (pljučnica, pljučna tuberkuloza, pljučni absces, ...) še vedno prispevajo zelo velik delež obolevnosti in spadajo med najpogostejše neposredne vzroke smrti.

Pljučnica je tudi v razvitem svetu kljub relativno nezapleteni diagnostiki in sodobnemu zdravljenju z antibiotiki še vedno zelo resna bolezen, saj je na petem mestu vzrokov smrti, med boleznimi zaradi okužbe pa celo na prvem. Med pljučnimi boleznimi je za rakom in KOPB na tretjem mestu vzrokov smrti. Še zlasti je smrtnost visoka pri t.i. bolnišničnih pljučnicah (30 – 50 , pri okužbah s posebno odpornimi povzročitelji, kakršen je Pseudomonas sp., pa celo do 75 ), kajti v teh primerih večinoma zbolijo bolniki, ki so že zaradi svoje osnovne bolezni bolj izpostavljeni okužbam in imajo huje oslabljene obrambne mehanizme, predvsem pa v bolnišnicah pogosto prihaja do okužb z izredno odpornimi sevi mikroorganizmov. Pri nas za pljučnico vsako leto zboli 1 – 5 ljudi na 1000 prebivalcev, letno pa se zaradi te bolezni zdravi v bolnici okrog 2000 bolnikov.

Predvsem se moramo zavedati, da pljučnica spada v tisto nevarno skupino bolezni, pri katerih nas ravno navidezno lahka diagnostika in uspešna antibiotična terapija zlahka zavedeta v podcenjevanje teže te življenje ogrožujoče bolezni, kar je seveda v mnogih primerih lahko usodno. Zavedati se moramo namreč, da pri tovrstni okužbi ne gre zgolj za izoliran infekt, ki nima hujših sistemskih vplivov in ga z ustreznim antibiotikom zlahka obvladamo, temveč za hudo komprimacijo vitalnega organa, s tem pa seveda hitro tudi celotnega organizma. Ravno to spoznanje pa je v večini primerov ključ do uspešnosti zdravljenja, kajti večinoma je spoznanje splošne ogroženosti pacienta vsaj enako pomembno terapevtsko vodilo kot obvezna bakteriološka diagnostika in nato aplikacija ustreznega antibiotika.