Programirana celična smrt ali apoptoza je proces, ki ga
natančno uravnavajo intrinzični in ekstrinzični signali.
Celica, ki apoptotično umre, pri tem ne poškoduje sosednjih
celic, zato je takšno uravnavanje števila celic še posebej
uporabno v ontogenezi. S pomočjo apoptoze se oblikujejo
različne strukture (npr. prsti, mišice) in votline (npr.
amnijska), odstranijo pa se strukture, ki so bile pomembne le
na določeni stopnji razvoja (npr. nevralna letvica), oziroma
so pomembne le pri enem spolu (npr. Wolfov ali Müllerjev
vod). Apoptotično se uravnava tudi število moških in ženskih
spolnih celic (na različnih stopnjah spermatogeneze oziroma
oogeneze) ter število nevronov in celic nevroglije. V razvoju
srca je programirana celična smrt pomembna pri nastanku
septumov ter prevodnega sistema. Apoptotično se odstranijo
tudi poškodovane in nedelujoče celice ter celice, ki imajo
mutiran dedni material ali so na napačnem mestu. Napake pri
apoptozi se odražajo v različnih boleznih, zato je
razumevanje njenih mehanizmov pomembno za napredek zdravljenja le-teh.