I.UVOD

Uravnotežena, pravilna, zdrava prehrana in varovalna prehrana so izrazi, ki označujejo:
- pravilno sestavo hrane
- pravilno pripravo hrane
- pravilen način prehranjevanja

♥ PRAVILNA SESTAVA
Hrano sestavljajo hranila,to so ogljikovi hidrati beljakovine in maščobe. Varovalne snovi pa vsebujejo vitamine, minerale in balastne snovi. Z ogljikovimi hidrati naj bi pokrili 50 do 70 dnevnih potreb po kalorijah, z beljakovinami 10 do 15 in z maščobami 15. Poleg kalorij (energije) moramo s hrano dobiti še gradbene sestavine, varovalne snovi in vodo.

OGLJIKOVI HIDRATI
V telesu se shranjujejo kot glikogen, višek pa kot maščoba.
Delimo jih v tri skupine : intrinzični(fruktoza, glukoza v sadju in zelenjavi),
prosti sladkorji(v mleku: laktoza), nemlečni ekstrinzični sladkorji (saharoza, fruktoza, glukoza v sadnih sokovih, medu ter namizni sladkor)

MAŠČOBE
Delimo jih v štiri glavne skupine:
Nasičene: Ponavadi so živalskega izvora, pri sobni temperaturi so trdne, v organizmu delujejo aterogeno.
Mononenasičene: Največ jih je v olivnem olju.Nižajo krvni holesterol in LDL ter višajo HDL.
Polinenasičene: Pridobivajo jih predvsem iz zelenjave in rib. Nižajo krvni holesterol in LDL, vendar ne višajo HDL.
Trans maščobne kisline (industrijske maščobe): Nastanejo pri proizvodnji margarin (pri hidrogenaciji). Metabolizirajo se kot nasičene in imajo neugoden učinek.

HOLESTEROL
Najdemo ga v živalski hrani. Je gradnik celičnih membran, pomemben pri uravnavanju njihove fluidnosti in stabilnosti, je pa tudi prekurzor žolčnih kislin in steroidnih hormonov. Veliko ga je v jajčnem rumenjaku, drobovini (možgani), mlečnih izdelkih, školjkah…

PROTEINI
So esencialni za rast in obnavljanje organizma ter formacijo hormonov in encimov. Najdemo jih v mesu, mlečnih izdelkih, soji, ribah,jajcih…

VLAKNINE
Nahajajo se predvsem v zunanjih plasteh rastlin. Dajejo občutek sitosti in znižajo energijsko gostoto hrane. Vlaknine vežejo nase veliko vode, zato nabreknejo in tako mehanično pospešujejo praznjenje črevesa. Pektin v vlakninah zmanjšuje plazemsko koncentracijo lipidov (zmanjša absorpcijo žolčnih kislin in holesterola in tako preprečuje tvorbo žolčnih kamnov in aterosklerotičnih plakov). 1


♥ PRAVILNA PRIPRAVA
Hrano je potrebno na pravilen način toplotno obdelati, jo pripraviti s čim manj maščob in za začinjanje uporabljati namesto soli naravne začimbe. Priporočljivo je kuhanje v majhni količini vode, v sopari, v aluminijasti foliji, dušenje v lastnem soku, pečenje v pečici… Odsvetuje se predvsem cvrtje, ker povečuje absorbcijo maščob. Pri pripravi uporabimo le pol čajne žličke soli na dan, ker živila sama vsebujejo že dovolj soli za celodnevne potrebe organizma.

♥ PRAVILEN NAČIN
Ali pravilen dnevni ritem prehranjevanja. Celodnevna prehrana naj vsebuje tri do pet obrokov. Pri treh obrokih naj bi bila energijska razporeditev dnevnih potreb po kalorijah: 40 zajtrk, 40 kosilo in 20 večerja. Pri petih obrokih na dan pa: 25 zajtrk, 15 dopol. malica, 30 kosilo, 10 popol. malica in 20 večerja. 2


II. MATERIALI, METODE, REZULTATI

Ob preučevanju negativnih in pozitivnih vplivov prehrane na zdravje človeka ugotovimo, da je pomembna predvsem uravnoteženost sestave obrokov in prilagoditev sestave jedilnika ob posebih kliničnih stanjih.
Nepravilna prehrana vpliva na razvoj številnih kroničnih bolezni. Zvišana plazemska koncentracija holesterola pomembno vpliva na razvoj in napredovanje bolezni srca in ožilja, pretiran vnos soli in alkohola povzroči zvišanje krvnega tlaka, prevelika količina zaužitih maščob in kalorij ter premajhen vnos vitaminov(A, C, E), mineralov in vlaknin pripomorejo k razvoju karcinomov(dojk, kolona in rektuma, endometrija). Sama debelost predstavlja dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa II, pomajkanje Ca, fosfata in vitamina D lahko privede do osteoporoze, pomanjkanje joda do endemske golše. Anemije so povezane z vnosom železa, folatov in B12, sladkor in fluor pa imata pomembno vlogo pri dentalnih obolenjih.

Današnja priporočila vključujejo 2 ribji jedi na teden, veliko zelenjave in sadja, nizko-maščobnih produktov, najmanj 6 polnozrnatih živil na dan, kakor tudi omejitev vnosa soli(manj kot 6g/dan) in alkohola(max. 2 pijači na dan za moškega in eno za žensko). 3

Glavne smernice so tako:
♥ CELOSTNO ZDRAVO PREHRANJEVANJE: vključuje različno sadje, zelenjavo, semena, ribe, pusto meso, stročnice
♥ PRIMERNA TELESNA TEŽA: vnos energije mora biti enak ali manjši od energijskih potreb organizma
♥ ZAŽELJENE VREDNOSTI HOLESTEROLA: omejitev hrane, ki je bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami in nadomeščanje z nenasičenimi iz rastlin, rib, stročnic, oreščkov
♥ NORMALEN KRVNI TLAK: omejitev vnosa soli in alkohola


III. DISKUSIJA

Pravilna prehrana je kompleksen pojem, ki vključuje pravilno sestavo hrane, način priprave in pravilno časovno-energijsko razporeditev. Pomembno je, da to ni le stvar posameznika, da se uvaja javno informiranje v šolah, restavracijah, medijih in industrijah hrane, ki lahko skupaj povečajo zavest o zdravem načinu prehranjevanja. Svetovanje v preventivni veji medicine je lahko zelo uspešno, če se vzpostavi dober odnos med profesionalnim svetovalcem(zdravnikom) in osebo, ki želi spremeniti svoj način življenja. Strategija svetovanja vključuje poučevanje in informiranje, preprečevanje in motivacijo ter spremembo odnosa do prehrane in problema. In prav to je najpomembnejše-da ne začnemo s spreminjanjem naših navad šele takrat, ko je že prepozno.


IV. ZAKLJUČEK

Predvsem motivacija je tista, ki lahko veliko pripomore k spremembi načina prehranjevanja. Pri tem igrajo veliko vlogo zdravniki in ostali strokovnjaki, ki znajo pravilno informirati in poučevati o pomembnosti zdrave prehrane. Glavni namen je zmanjšati količino nasičenih maščob, soli in rafiniranega sladkorja v prehrani, zmanjšati pitje alkohola ter povečati uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov. Z zdravo prehrano lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo razvoj kroničnih bolezni ter s tem pripomoremo k boljši kvaliteti življenja in daljši življenjski dobi.


V. LITERATURA

1. Priest V, Speller V. Risk Faktor Management Manual. Radcliffe Medical Press Oxford 1991; 212-219.
2. Stanič-Stefan N., Bulc M., Maučec-Zakotnik J., Čakš T., et al. Preprečevanje kroničnih in nalezljivih bolezni. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija,1996: 31-38
3. Salleras i Sanmarti L. Basis for the integration of prevention into health care practice. Barcelona: Departament de Sanitat i Seguretat Social, 1995:203-211