1.1 UVOD
O hiperlipidemiji govorimo, kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana. Če je zvečan samo holesterol, govorimo o hiperholesterolemiji, če so zvečani holesterol in trigliceridi- kombinirana hiperlipidemija, ko pa so zvečani predvsem trigliceridi govorimo o hipertrigliceridemiji.
Hiperlipidemije so klinično pomembne zato, ker sodijo med glavne dejavnike tveganja za aterosklerozo. Holesterol LDL je aterogeni holesterol, ker vstopa v žilno steno in povzroča nastanek ateroskleroze. Holesterol HDL je zaščitni holesterol, ker omogoča, da se odvečni holesterol prenaša iz različnih organov v jetra in se izloča iz telesa. Hilomikroni ne povzročajo ateroskleroze, delci VLDL so aterogeni, vendar manj kot delci LDL. Posebej veliko zdravstveno tveganje nastane, če zvečano koncentracijo krvnih maščob spremlja debelost, zlasti trebušna oblika, sladkorna bolezen in visok krvni tlak. Priporočljive ravni krvnih maščob so tiste, pri katerih je tveganje za nastanek bolezni srca in žilja majhno; celotni holesterol naj bi bil manj kot 5 mmol/l, holesterol LDL manj kot 3 mmol/l, trigliceridi manj kot 2 mmol/l in holesterol HDL več kot 1 mmol/l. Celotni holesterol je mejno zvečan, kadar je med 5 in 6,5 mmol/l, zvečan pa, kadar je nad 6,5 mmol/l. Holesterol LDL je mejno zvečan pri vrednostih med 3,0 mmol/l in 4,5 mmol/l in zvečan, kadar ga je več kot 4,5 mmol/l. Trigliceridi so zmerno zvečani pri vrednostih med 2,0 do 4,5 mmol/l in močno zvečani pri vrednostih nad 4,5 mmol/l. (1)
1.2 VREDNOTENJE VREDNOSTI KRVNIH MAŠČOB
Pri obravnavi osebe z zvečanimi vrednostmi krvnih maščob ni pomembna samo raven krvnih maščob, temveč moramo oceniti tudi koronarno ogroženost. To storimo tako, da upoštevamo vse dejavnike tveganja: kajenje, arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, dedno nagnjenost in debelost, spol in starost (moški so ogroženi nad 45. letom starosti, ženske po 55. letu). Pri določanju si pomagamo s tabelami koronarne ogroženosti. Ločimo skupine:
• skupina zelo ogroženih sem uvrščamo osebe, pri katerih je tveganje za koronarno bolezen v 10 letih več kot 20
• skupina zmerno ogroženih pri katerih je tveganje 10-20
• skupina blago in malo ogroženih, pri katerih je tveganje manj kot 10 oziroma 5
V skupino z največjim tveganjem (več kot 40 tveganje) sodijo bolniki s koronarno boleznijo, periferno arterijsko okluzijsko boleznijo in simptomatsko karotidno aterosklerozo ter bolniki z družinsko hiperholesterolemijo in drugimi aterogenimi genetskimi hiperlipidemijami. Od velikosti ogroženosti je odvisno, kako hitro, koliko in s kakšnimi terapevtskimi ukrepi skušamo doseči želene (ciljne) vrednosti krvnih lipidov, pri čemer se oziramo predvsem na vrednosti celotnega holesterola in holesterola LDL. (1, 2)
1.3 METODE DELA
Najprej določimo celotni holesterol, če so vrednosti normalne, nadaljnje preiskave niso nujne. Za natančnejšo določitev vrednosti krvnih maščob ( določitev vrednosti LDL,HDL holesterola in trigliceridov) se odločimo pri bolnikih s povišanim celokupnim holesterolom in z večjim tveganjem za koronarno boleznijo. Zanesljive podatke dobimo z dvakratno določitvijo krvnih maščob, ki jih določamo po vsaj 12 urah teščega stanja, ob običajni prehrani in preiskovanec ne sme biti akutno bolan, ker so takrat vrednosti krvnega holesterola manjše. (1)
Zaradi pravočasne preventive bi morali določiti raven holesterola v krvi vsakemu odraslemu človeku po 20. letu starosti, ker bi tako obsežne meritve predstavljale precejšen finančni zalogaj, se za meritev vrednosti holesterola odločamo selektivnejše. Zato vrednosti holesterola določamo le pri ljudeh z večjim tveganjem :
• mlajšim od 50 let s ksantelazmami, oz. s ksantomi ne glede na leta
• mlajšim od 50 let z družinsko anamnezo o zgodnji smrti zaradi srčnega infarkta
• mlajšim od 65 let z diabetesom in kardiovaskularno boleznijo
• asimptomatske osebe z družinsko hipeholesterolemijo, priporoča se, da se vrednosti holesterola določijo pri vseh najbližjih sorodnikih
• asimptomatske osebe srednjih let z dvema ali več dejavniki tveganja (kajenje, visok krvni pritisk, debelost,..)
Če so vrednosti celokupnega holesterola normalne, ob manjši koronarni ogroženosti (pod 20), ponovimo preiskavo vsakih 5 let, ker se lahko s starostjo krvni holesterol povečuje. Kadar pa najdemo zvečan holesterol skupaj s koronarno ogroženost nad 20 je potreben posvet z zdravnikom glede ukrepov za njegovo znižanje in redna ponovitev meritve koncentracije krvnih maščob vsakih tri mesece. (3)

1.4 DISKUSIJA
Zvišan holesterol je dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka (dojke in kolorektalni karcinom). Napovedni dejavniki za razvoj zvišanega holesterola v krvi:
• na katere nimamo vplivamo: genetska predispozicija, spol, starost
• na katere imamo vpliv: nepravilna prehrana, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost, kajenje, stres
Hiperlipidemija je v redkih primerih izključno posledica prirojenih motenj v presnovi maščob (primarna hiperlipidemija), večinoma je posledica nezdravih življenjskih navad (sekundarna hiperlipidemija). Pri tem je najpomembnejša prehrana, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob, holesterola in je kalorično tako bogata, da povzroča debelost. Tudi pomanjkanje telesne dejavnosti in kajenje neugodno vplivata na krvne maščobe, ker zmanjšuje zaščitni holesterol HDL. Hiperlipidemije spremljajo tudi druge bolezni kot so hipotiroza, diabetes, kronična ledvična odpoved, nefrotski sindrom in zastojne jetrne bolezni. Hiperlipidemije povzročajo tudi različna zdravila (npr. oralni kontraceptivi, kortikosteroidi, tiazidni diuretiki in beta blokatorji). Med dednimi hiperlipidemijami je najnevarnejša družinska hiperholesterolemija. Okvara LDL receptorjev vodi v visoko povečanje holesterola (med 8 do 14 mmol/l) in posledično v zgodnji razvoj ateroskleroze.
Kako zdravimo oz. preprečujemo hiperlipidemije
Zdravljenje hiperlipidemij sodi med osrednje preventivne ukrepe za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da z zniževanjem holesterola v krvi zelo zmanjšamo umrljivost in obolevnost zaradi koronarne bolezni srca. Zdravljenje je odvisno od tega, kako nevarna je hiperlipidemija za posameznika. Pri tem upoštevamo vrednost krvnih lipidov, njegovo koronarno ogroženost in ali gre za zdravega človeka ali že bolnika z izraženimi znaki ateroskleroze. Temelj zdravljenja je:
• pogovor z bolnikom, v pogovoru z bolnikom mora zdravnik ugotoviti razumevanje problema z bolnikove strani, njegov odnos do problema. S pozitivnim pristopom razložiti bolniku pomen zdravljenja hiperlipidemije, spoznati bolnikove prehranjevalne navade in slog življenja in poudariti, da več faktorjev skupaj vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Pri svetovanju si pomagamo s prospekti in knjižicami.(4)
• prehrana s spremenjeno sestavo glede količine in vrste maščob. Zmanjšati je potrebno količino nasičenih maščobnih kislin (največ jih zaužijemo z mesom in mesnimi izdelki, polnomastnim mlekom in izdelki iz polnomastnega mleka) in holesterola (jajčni rumenjak, maščobe živalskega izvora). Namesto nasičenih maščob je priporočljivo uporabljati več mono- ali polinenasičenih maščobnih kislin (sončnično, sojino, bučno olje), s katerimi ugodno znižujemo LDL. Zvečati je potrebno tudi porabo vlaknin (sadje, zelenjava) in sestavljenih ogljikovih hidratov (testenine, riž, krompir)
• redna telesna dejavnost, aerobna vadba 20-30 min 2-3x tedensko
• opustitev kajenja, prenehanje pitje alkohola
• znižanje krvnega pritiska (5)
Učinek naštetih ukrepov je različen in je odvisen od genetskega ozadja hiperlipidemije, začetnih vrednosti krvnih lipidov, predhodnih dietnih navad in upoštevanja dietnih navodil. Holesterol LDL se ob dieti lahko zmanjša za 8 do 15 . Preventivni ukrepi so lahko pri malo ogroženih osebah edini način zdravljenja.
• lipolitična zdravila zmanjšujejo koncentracijo krvnih maščob. Uvedemo jih kot dodatek preventivnim ukrepom, če z njimi nismo dosegli želenih vrednosti krvnih lipidov. Kako hitro se zanje odločimo, je odvisno predvsem od stopnje koronarne ogroženosti. Pri že obolelih običajno začnemo zdravljenje z dieto in zdravili hkrati, saj želimo pri teh bolnikih čim hitreje doseči nižje vrednosti holesterola LDL (manj kot 3,0 mmol/l). V primarni preventivi, ko se lahko zadovoljimo tudi z nekoliko višjimi ciljnimi vrednostmi LDL holesterola, pa preizkušamo učinek dietnega zdravljenja 3-6 mesecev. Zdravljenje z lipolitiki je dolgotrajno, običajno vse življenje, saj se po prekinitvi zdravljenja vrednosti krvnih maščob postopno zvečajo na izhodno vrednost. (1)
1.5 ZAKLJUČEK
Potrebno je poudariti, da bi se vsi odrasli ljudje morali zavedati pomena zdravega načina življenja za svoje zdravje, ki je eden najučinkovitejših naložb v lastno zdravje in lepo starost. Ker je večina hiperlipidemij kljub dedni nagnjenosti posledica načina življenja, lahko z zdravim življenjskim slogom preprečimo njihov nastanek. Zato bi morali že otrokom privzgajati zdrave življenjske navade glede telesne dejavnosti, prehrane, vzdrževanja normalne telesne teže in nekajenja. Še večjo pozornost velja usmeriti na koronarne bolnike, ki bi si lahko s spremembo nezdravega življenja pomembno podaljšali in izboljšali kvaliteto življenje. Zanesljivo učinkovita preventivna programa sta zdravljenje hipertenzije in odsvetovanje kajenja ter tudi sekundarna preventiva pri ljudeh po prebolelem infarktu.(6)

1.6 LITERATURA
1. Keber I. Zdravljenje povečanih krvnih maščob, http://med.over.net/literatura/knjiga_zdravila_za_srce/stran_148.htm,
2. Keber I. Hiperlipidemija. http://www.drmed-mb.org/zborniki/fajdiga03/faj03.htm,
3. Dobrossy L. Prevention in primary care. 1994: 27-32
4. Priest V., Speller V. Risk factor management manual. Oxford : Radcliffe medical press, 1991: 67-85

5. Stanič-Stefan N., Bulc M., Čakš T., et al. preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI Slovenija, 1996: 16-18
6. Bulc M. Primarna preventiva srčno-žilnih bolezni. http://www.drmed-mb.org/zborniki/fajdiga03/faj03.htm