Ob ovulaciji Grafov folikel poči in zakrvavi. Gre za prvo fiziološko krvavitev.

 

107 spermijev začne pot, do tube uterine jih pride le 102-103. Tam enemu uspe preboj skozi zono pellucido. Pride do oploditve. Prvih 8 celic, t.i. steam cells, je totipotentnih. Vsaka izmed teh celic se lahko razvije v samostojen plod.

4. dan se razvije morula, ki je sestavljena iz 16-18. celic. Pri in vitro fertalizaciji je to obdobje, ko se zarodek prenese v maternico.

5. dan se razvije blastocista, ki ima zunaj trofoblast, znotraj pa embrioblast. Blastocista se 6. dan implantira. Ob implantaciji lahko pride do 3. fiziološke krvavitve zaradi prodiranja horiona v endometrij. Gre za nidacijsko krvavitev 21. ali 22. dan menstruacijskega cikla. To je zadnja fiziološka krvavitev.

Endo metrij tvori deciduo, v katero se vrašča trofoblast. Celice trofoblasta izločajo hormone in omogočajo prehod snovi med materjo in plodom. So zelo invazivne in razžirajo intimo ter medijo materinih žil. Tako nastanejo otočki krvi v katerih se nahajajo resice.

S prodiranjem horiona (trofoblast + žile) v deciduo se ločijo decidua basalis, capsularis in parietalis. Decidua capsularis je zraščena s steno maternice. Iz deciduae capsularis so možne krvavitve, ki jih ženska lahko zamenja za eden ali dva menstrualna ciklusa. Ko se decidua capsularis zdrži z deciduo parietalis v 14. tednu krvavitve niso več možne.

Potek plodovih ovojnic od ploda navzven:
amnij – horion laeve – decidua capsularis + decidua parietalis

Posteljica je sestavljena iz plodovega in materinega dela. Plodov del je gladek in se sveti, medtem ko je materin del organiziran v skupine – kotiledone. Nevarnost posteljice leži v dejstvu, da so materine spiralne arterije prosto odprte – posteljica je hemohorialna - vanje pa so namočene horionske resice. Kasneje postane tudi hemoepitelialna, saj tekom nosečnosti resice atrofirajo in materino ter otrokovo kri loči le še endotel plodovih žil. V 9. mesecu skozi posteljico teče 800ml krvi/min.

Rumenjakova vrečka je vidna do 10. tedna in je dober prognostični znak. Ima premer 6mm in iz nje zraste popkovnica. Popkovnico sestavljajo 3 žile, 2 arteriji in ena vena. Vena dovaja kri plodu, po arterijah pa snovi prehajajo iz ploda v placento. Med žilami je zdrizasta snov – popkovina.

Utrip srca se vidi od 5. tedna. Organogeneza je zaključena 14. teden, kasneje organi le še dozorevajo. Npr. pljuča dozorevajo ob dihanju amnijske tekočine. Primer motnje dozorevanja organa, kljub uspešno zaključeni organogenezi, je Potterična sekvenca ob ageneziji ledvic.

DVOJČKI
Ločimo enojajčne in dvojajčne dvojčke. Pri dvojajčnih dvojčkih imamo dve posteljice in dva ploda – bihorijski biamnijski dvojčki. Pri enojajčnih dvojčkih pa je stanje ovojev odvisno od tega, kdaj je prišlo do razvoja dveh plodov. Tako poznamo pri enojajčnih dvojčkih:
- bihorijski biamnijski dvojčki – ločitev 0.-3. dan
- monohorijski biamnijski dvojčki – ločitev 4.-8. dan
- monohorijski monoamnijski dvojčki – ločitev 9.-12. dan

Kadar ločitev poteče po 13. dnevu dobimo siamske dvojčke.

Ker so bihorijski biamnijski dvojčki lahko tako enojajčni kot dvojajčni, lahko s 100% gotovostjo trdimo, da so dvojčki dvojajčni le, kadar je eden moškega in drugi ženskega spola.

Vodenje nosečnosti poteka podobno kot pri enojčkih, le da so priporočljivi pogostejši obiski pri ginekologu in izvajanje UZ vsak mesec, zaradi kontrole zastoja rasti ploda. Izjema so monohorialne nosečnosti, ko je UZ potreben vsakih 14 dni zaradi nevarnosti razvoja TTTS. Pri presejalnem testu za Downov sindrom četvernega hormonskega testa ni mogoče interpretirati. Zelo pomembno je presejalno testiranje za prezgodnji porod – meritev dolžine materničnega vratu, saj so prezgodnji porodi pri dvojčkih zelo pogosti. Hospitalizacija, razen ob zapletih, ni potrebna.

Problemi v nosečnosti:
- anomalije plodov
- kromosomopatije
- zastoj plodove rasti
- prezgoden porod - 33% enojajčnih in 25% dvojajčnih dvojčkov
- diskordantna rast plodov - sindrom transfuzije od dojenčka k dojenčku (TTTS)
- Več težav pri nosečnici - hyperemesis gravidarum, preeklampsija, nosečnostna SB, slabokrvnost itd. Ogrožene so predvsem nosečnice s kroničnimi boleznimi.

Dvojčki so zreli v 38. tednu in nosečnost naj ne bi trajala preko 40. tedna.

Težave med porodom:
- izpadla popkovnica - motnje v krčenju maternice
- nenormalne lege in vstave - prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice
- zgodnje poporodne krvavitve

Možne vstave:
- glavična/glavična 60% - medenična/glavična 10%
- glavična/medenična 20% - medenična/medenična 10%

Idealen porod dvojčkov:
- spontan začetek poroda - glavična vstava prvega
- bihorionska nosečnost - prvi večji kot drugi

Perinatalna umrljivost je 5-krat večja. Glavni vzrok smrti je nizka porodna teža zaradi zaostale rasti in prematurnosti (moški spol in drugi dvojček več). 40-60% dvojčkov je ob porodu lažjih od 2501g.

Indikacije za elektivni carski rez:
- monoamnijski dvojčki
- drugi dvojček večji kot prvi
- prvi dvojček v bolj 'rizični' vstavi
- znaki IUGR pri enem ali obeh dvojčkih

ten teachers, p. 151
TTTS - twin to twin transfusion syndrome
Je komplikacija značilna za monohorijske dvojčke, saj so pri njih prisotne vaskularne anastomoze med placentama. Kadar je prisoten neenakomeren pretok skozi anastomoze se, običajno okoli 20. tedna nosečnosti, pojavi TTTS. Kako huda oblika sindroma se razvije je odvisno od stopnje neenakomernosti pretoka. Donor postane manjši in lahko pride do zastoja v njegovi rasti. Trpi za hipovolemijo in hipoksijo zaradi insuficience placente, možna je anemija. Prisoten je oligohidramnij. Prejemniku grozi preobremenitev srca, polihidramnij, policitemija in povečana viskoznost krvi.

90% nosečnosti s TTTS se konča s splavom ali z ekstremno prezgodnjim porodom. Vzrok je polihidramnion ali intrauterina smrt enega od dvojčkov. Ob uspešni terapiji v 70% preživi vsaj eden od obeh.

Terapija:
- Amniocenteza z izčrpanjem amnionske tekočine vsakih 7-14 dni. Natančen mehanizem te metode ni znan, vendar poseg podaljša nosečnost in izboljša preživetje.
- Lasarska koagulacija anastomotskih žil med dvojčkoma je razmeroma nova metoda, ki še ni prešla v splošno uporabo.
____________________________________________________________________________

NOSEČNOST traja 10 lunarnih mesecev. 1 lunarni mesec ima 28 dni, tako da skupaj to nanese 280 dni ali 9 koledarskih mesecev in 7 dni. Začetek nosečnosti štejemo od 1. dne zadnje menstruacije (LMP). Glede na to se izračuna EDD – estimated time of delivery, ki se ga kasneje lahko korigira s EDD pridobljenim s pomočjo UZ, če je razlika večja od 7 dni. Zato ni nenavadno, da imajo nosečnice v kartonu zabeležena dva roka poroda. Za rojstvo ob roku pa je na voljo 5 tednov – od 37. do 42. tedna nosečnosti.

EDD izračunamo kot:

Za EDD je pomembna gestacijska starost. Embrionalna starost je pomembna pri teratogenih obdobjih.