CTG – kardiotokografija

Simpatični sistem je pospeševalec srčnega utripa, parasimpatik (vagus) pa upočasnjevalec.
Plodovo srce je relativno simpatično inervirano. Parasimpatični sistem dozoreva proti koncu nosečnosti.
Reakcija ploda na škodljivi vpliv (hipoksija) je baroreceptorski refleks, ki povzroči periferno vazokonstikcijo in hipertenzijo, ki se izteče v bradikardijo → varovanje plodovih možganov, srca, nadledvičnih žlez in posteljice s prerazporeditvijo krvnega toka.
Spremembe fetusovega srčnega utripa

Kardiotokografija je neprekinjeno elektronsko spremljanje frekvence plodovih srčnih utripov in materničnih popadkov.

Znaki intrauterine asfiksije so tahikardija, bradikardija, nepravilnost frekvence plodovih srčnih utripov in prenehanje ali upadanje plodovih gibov ter izločanje mekonija. Zanesljivost teh kliničnih pojavov je majhna. Zato so želeli predvsem plodove srčne utripe objektivno zapisati.

Kardiotokograf

Zapisuje signale, ki prihajajo s ploda in matere. Utripanje otrokovega srca lahko dobimo kot elektrokardiogram, kot zvočne signale ali UZ signale, nastale zaradi Dopplerjevega pojava na odbitem UZ signalu.

Direktna (notranja) elektrokardiografija ploda
Indirektna (zunanja) kardiotokografija:
• Ultrazvoč• na metoda
• Abdominalni EKG
• Fonokardiografija
Fiziologija srčne frekvence
Normalna osnovna frekvenca plodovega srca je od 120 do 160 utripov na minuto. Za spremembo osnovne srčne frekvence imamo spremembo, ki traja več kot deset minut.
Z dozorevanjem ploda se frekvenca njegovega srca znižuje.

Variabilnost osnovne frekvence plodovega srca je klinično najpomembnejši kazalec plodovega zdravja. Nastaja predvsem zaradi stalnih vplivov avtonomnega živčnega sistema na bitje srca. Variabilnost osnovne frekvence ima dve komponenti:

Kratkoročno (beat-to-beat): razlike od utripa do utripa so 5 do 10 utripov/minuto. Zmanjšano variabilnost do popolnoma gladke krivulje povzročajo hipoksija možganov, zdravila, ki zmanjšujejo možgansko aktivnost, parasimpatikolitiki, obdobja plodovega spanja, prirojene anomalije in tahikardija plodovega srca.

Dolgoročna: ima frekvenco 3-10 ciklusov na minuto in amplitudo 10-25 utripov na minuto in se kaže kot valovitost kardiotokografskega zapisa.

Akceleracije so nenadni dvigi plodove srčne frekvence za več kot 15 do 20 utripov na minuto, ki trajajo več kot 15 s.

Deceleracije so periodične upočasnitve srčne frekvence:
• Zgodnje
• Pozne
• Variabilne

Zapisovanje maternične aktivnosti

Zunanja tokodinamometrija
Merjenje intrauterinega tlaka

Normalna frekvenca kontrakcij je 2-3 na vsakih 10 minut med latentno fazo 1. porodne dobe in 4-5 kontrakcij na 10 minut v aktivni fazi prve porodne dobe.