ANATOMIJA
maternični vrat- cervix uteri tvori spodnjo tretjino maternice.
vaginalni del - eksocerviks (portio vaginalis uteri) pokriva večskladen ploščati epitelij
endocerviks pokriva visokoprizmatski enoslojni žlezni epitelij

TRANSFORMACIJSKA CONA
mesto, kjer ploščati epitelij prehaja v žleznega; med reproduktivno dobo se spreminja:

v otroštvu je ostra meja v vzdolžni osi cervikalnega kanala

pod vplivom estrogenov (puberteta, nosečnost, kontrac. tablete) pride do volumskega povečanja cerviksa in premika cilindričnega epitela na eksocerviks - to je nova transformacijska cona, kjer se žlezni epitelij spreminja v ploščatega (benigna metaplazija)

v menopavzi zaradi pomanjkanja estrogena pride do pomika transformacijske cone v endocerviks.

PREKANCEROZE
V področju transformacijske cone lahko pride do nepravilnosti v dozorevanju in diferenciaciji celic s proliferacijo, pospešeno mitotsko aktivnostjo in atipijo ter do nastanka cervikalne intraepitelne neoplazije – CIN.

Trenutna terminologija za CIN pozna tri graduse bolezni:
CIN I  blaga displazija (večina celic ploščatih, blaga pleomorfnost bazalne tretjine)
CIN II  zmerna displazija (več kot polovica celic ne dozoreva več)
CIN III  huda displazija ali carcinoma "in situ" (brez diferenciacije, velika, hiperkromatična in nepravilna jedra z velikim številom mitoz)
METODE ODKRIVANJA
citopatološka ocena brisa, odvzetega po Papanicolaou- PAP test (presejalna metoda)

kolposkopija (metoda, ki nam ob sumljivem oz. atipičnem PAP testu s pomočjo optičnega sistema in usmerjenega snopa svetlobe omogoči binokularno povečavo vulve, vagine in cerviksa)

INVAZIVNI KARCINOM

bil je najpogostejši maligni tumor ženskih genitalij; njegova incidenca je strmo upadla v državah z uspešno strategijo presejanja in diagnostike (pri nas 20 /100000)
danes je 6. najpogostejši rak žensk v Sloveniji (za rakom dojke, kože, debelega črevesa in danke, telesa maternice, pljuč)
pojavlja se pri ženskah okoli 45. leta, 10 do 15 let po CIN

starost začetka spolnega življenja
število spolnih partnerjev
nižji socioekonomski razred
kajenje
visokorizičen moški partner
predhodni patološki bris
multiple nosečnosti
dolgotrajna oralna kontracepcija (progesteron)
okužba z visokorizičnimi tipi HPV

HPV
90% karcinomov je povezanih z okužbo z visokorizičnimi tipi HPV (16, 18, 31, 45) in tudi z drugimi HPV (33, 35, 39, 56, 58).
Virusna DNA se integrira v celično DNA.
Mehanizem onkogene transformacije naj bi bila inhibicija p53 in Rb proteina.
Najverjetneje pa je to le začetni dogodek, ki skupaj s kofaktorji (kajenje, imunodeficienca,... ) sproži maligno transformacijo.

skvamozni karcinom (75%)
incidenca se zmanjšuje, ker učinkovito odkrivanje s PAP
adenokarcinom in adenoskvamozni karcinom (20%)
so v porastu, ker jih PAP ne tako dobro odkrije
drobnocelični nevroendokrini tumorji (5%)

Zgodnji simptomi in znaki so

krvavitev iz nožnice, ki je lahko postkoitalna, med defekacijo
izvenciklične krvavitve, kasneje pa tudi podaljšane menstruacije
povečan, rjavkast izcedek iz nožnice, neprijeten vonj

Kasnejši simptomi in znaki so odvisni od načina širjenja bolezni

trias "bolečina v križu, enostranski limfedem in enostranska obstrukcija ureterja" nakazuje razširjeno bolezen
hidronefroza, pielonefritis, uremija (širjenje v parametrij- pritisk na sečevod)
edemi spodnjih okončin
abdominalna, limfatična, vertebralna bolečina (nastopi dokaj pozno)
dizurija, hematurija in inkontinenca urina (vraščanje v mehur)
tenezmi, obstipacija, fistule
kaheksija, anemija

FIGO KLASIFIKACIJA
0  CIN III, carcinoma "in situ"
IA  mikroinvazivni karcinom
IB  invazivni karcinom v cerviksu
IIA  tumor, ki se razteza do zgornje tretjine vagine
IIB  tumor, ki se razteza do parametrija ampak ne do pelvične stranske stene
IIIA  tumor, ki zavzema spodnjo tretjino vagine

DIAGNOSTIKA

anamneza : splošna, ginekološka, družinska

pregled: splošni, rektalni, ginekološki pregled
(pregled s spekuli, bimanualni pregled)

bris po Papanicolau (PAP) – pri ženskah pred menopavzo odvzeti bris iz eksocerviksa, po menopavzi pa iz endocerviksa

kolposkopija ,usmerjena kolposkopska biopsija in histološki pregled tkiva

dodatne preiskave se naredijo z namenom ugotoviti razširjenost bolezni in načrtovati zdravljenja (krvna slika, testi ledvične funkcije, jetrni testi, Rtg pc, cistoskopija, sigmoidoskopija ... )

TERAPIJA
stadij Ia: odstranitev s popolno lokalno ekscizijo (nož, laser, LLETZ, NETZ)
stadiji Ib-IV:
- karcinom omejen na cerviks  kirurgija (Wertheimova radikalna histerektomija s pelvično limfadenektomijo), radioterapija, kemoradiacija
- razširjena bolezen  kemoradiacija
Radioterapija je uporabljena tudi kot dopolnilna terapija po operaciji, če sta 2 bezgavki pozitivni, če je varnostni rob zelo blizu, če je visoko tveganje ponovitve karcinoma.

PROGNOZA
odvisna od velikosti invazivnega karcinoma in stadija bolezni
5-letno preživetje za stadij
I: 80%
II: 74%
III: 47%
IV: 25%